Kaj vas je vodilo pri pisanju romana Travnati grad?
V svojih knjigah se lotevam različnih tem in idej, povezanih z družino, prijateljstvom in izzivi, ki jih prinese življenje. Rada pišem tudi o Avstraliji, da bi delila svojo deželo z bralci. Travnati grad sem napisala iz različnih razlogov. Prvi je bil, da sem hotela razpravljati o zelo čustveni zadevi, in sicer množičnem pobijanju kengurujev. To je v Avstraliji težavna tema in mnogi imajo o njej različna, celo nasprotujoča si mnenja. Sama imam veliko izkušenj s kenguruji. Z radiem sem sledila njihovemu gibanju, kot junakinja v romanu Travnati grad Abby. Sodelovala sem z znanstveniki, ki so skušali narediti tableto, s katero bi bilo mogoče nadzorovati njihovo razmnoževanje. Delala sem tudi z oskrbniki divjih živali, ki so skrbeli za kengurujčke, ko so izgubili matere. Tako da se počutim povsem usposobljeno tehtno pisati o kengurujih.
Prav tako sem hotela pisati o posebnem prijateljstvu, ki se razvije med precej starejšo gospo in mladenko. Z babico, ki je umrla pred nekaj leti, sem imela prav poseben odnos in mislim, da so starejši prepogosto spregledani in potisnjeni na rob družbe, čeprav imajo veliko zgodb in obilo življenjske modrosti. Zato je prijateljstvo med Daphne in Abby pomemben del romana. Lahko si pomagata na različne načine.
Kako so Avstralci povezani
Pogosto jih srečam, ko se sprehajam s psom. Kenguruji so še vedno divje živali in se bojijo ljudi, zato jih ne moreš božati, lahko pa jim prideš precej blizu. So zelo posebni in lepi, res jih je veličastno gledati, kako poskakujejo naokoli.
So najboljše zgodbe, družinske zgodbe, polne skrivnosti?
Menim, da ima vsak skrivnosti. Včasih je dobro te skrivnosti deliti z drugimi, včasih pa ne. Včasih je veliko lažje, če najdeš zaupanja vredno osebo in ji zaupaš svojo skrivnost. V romanu Travnati grad imata Abby in Daphne družinske skrivnosti, ki močno vplivajo nanju. Skozi prijateljstvo, ki se razvije med njima, nato lažje najdeta pot in se premakneta naprej pri reševanju problemov. Čeprav ju bo tisto, kar se je zgodilo, bolelo do konca življenja, zdaj lažje vzpostavita stike z drugimi ljudmi in začneta živeti bolj pozitivno.
Družinske zgodbe nam pomagajo razumeti življenja drugih ljudi in njihovo trpljenje. Lahko nam tudi pomagajo, da bolje in lažje razumemo sebe in smo bolj sočutni do tistih, ki trpijo. To se mi zdi zelo pomembno. Vsakdo ima svoje travme, vendar jih vsi ne rešujejo enako uspešno. Študentka Abby zdravi svojo bolečino med kenguruji. Nato pa se pojavi novinar, ki bi jo rad rešil osamljenosti, vendar vse ne gre tako preprosto, mar ne?
Res je, da ima gotovo vsakdo kakšno travmo o življenju in smrti. Tega ni lahko preboleti in mnogi med nami nosijo globoke rane in brazgotine vse življenje. Roman Travnati grad ni zgodba o tem, da bi pozabili, kar se nam je zgodilo, temveč o tem, kako najti pot od bolečine in izgube ter kako spet zaupati ljudem. Abby ima rada naravo in kenguruje, kar ji precej pomaga pri okrevanju. Vendar je po materini izgubi izgubila tudi zaupanje in noče nikomur podariti srca. Zato se tudi težko odpre novinarju. Njeno prijateljstvo z Daphne jo manj ogroža in ji je v veliko pomoč pri zdravljenju notranjih ran.
Roman Travnati grad odpira širše ekološke teme, pomembne za Avstralce. Kaj je največji okoljski problem v Avstraliji?
Avstralija ima veliko okoljskih težav. Smo velika dežela, vendar sta kar dve tretjini ozemlja presuhi za pridelavo hrane in prevroči za življenje. Prav tako so naša mesta prevelika in številnim živalskim vrstam v Avstraliji grozi izumrtje. Kenguruji niso ogroženi, saj jim namenjamo večje površine za življenje in urejamo jezove, da imajo vodo. Zato pa se številne manjše divje živali borijo za preživetje. Podnebne spremembe tudi močno vplivajo na avstralsko okolje. Naše kmetijske površine postajajo vse bolj suhe in kmalu ne bomo več mogli pridelati dovolj hrane. To bo že v bližnji prihodnosti velik problem.