Tiskane izdaje
Roman se začne s pogrebom: umrl je pravoslavni menih, starec enega od pripovedovalcev, in sicer meniha Ravula. Toda dež, ki zaliva grob in pogrebce pod staro hruško, zaliva tudi veliko vojsko do zob oboroženih Osmanov, ki so utaborjeni pred Bitolo in čakajo na napad.
Spiritualno ozračje, ki ga ustvarja ambient pravoslavnega samostana proti koncu 14. stoletja, se tako meša z občutkom apokalipse. Bliža se konec sveta in samo bog lahko reši kristjane pred zavojevalci. Vsaj tako vidi stvari menih.
Drugi romaneskni pripovedovalec je v določenih pogledih diametralno nasproten menihu, v nekaterih pa mu je zelo podoben, vsaj kar zadeva vprašanje krivde in dvoma.
Prihaja z agresorske strani, to je turški vojskovodja Timurtaš. Zanimivo, tudi on je, tako kot menih, globok, refleksiven, poduhovljen, tudi on na veliko razmišlja o resničnem pomenu dogajanja.
Zunanjega dogajanja je malo, skrčeno je na nekaj etap v osvajalskem pohodu, ki vključuje prečkanje soteske pred mestom, zapeljevanje napadalcev s prelepimi dekleti, nakano, ki jo osvajalcem pripravijo menihi, in končni sežig samostana.
Pisatelj tako namesto na dinamiki dogajanja, dialogih in ustvarjanju širše epske freske gradi na meditativnosti, refleksivnosti, izpiše se mu skorajda razprava o človeški naravi, identiteti, veri, bogu in nasilju. Čeprav se zdi, da je glavno vprašanje, kaj ima pri vojni bog, je v resnici glavno vprašanje, kaj ima pri tem hudič. Svet je njegov poligon, pripovedovalčeva glasova sta v resnici en sam hudičev glas.
Zgodovinski kontekst dogajanja je pripet na resnično dogajanje ob turškem osvajanju Bitole, rojstnega mesta Dragija Mihajlovskega. Toda pisatelja ne zanima preteklost kot taka, zanima ga, kaj nam preteklost govori o sedanjosti. Kaj nam govori o konfliktu med Makedonci in Albanci.
Leta 2001, ko je Mihajlovski pisal roman, je v Makedoniji vrelo. Pisatelj je povedal, da je roman nastal iz mučnega, nezdravega, nespokojnega, zahrbtnega miru, v njem pa je poskušal rešiti resnično surovo, bolečo hamletovsko dilemo: kaj, če bo treba ubijati? Kaj je tisto, kar je treba braniti? Ker je roman »padel« v pravi trenutek, je dosegel tudi veliko branost ter pobral nagrado za makedonski roman leta.
V oči bode kultiviran, bogat, lep jezik, vidi se, da je avtor Dragi Mihajlovski (1951) univerzitetni profesor (profesor teorije in prakse prevajanja na Filozofski fakulteti v Skopju) in vrhunski prevajalec. V makedonščino je prevedel Izgubljeni raj Johna Miltona, vse sonete in drame Williama Shakespeara ter vrsto druge literature. Napisal je tudi sedem zbirk kratke proze, dve knjigi za otroke in pet romanov.
