Tiskane izdaje
Stara je med petindvajset in štiriinštirideset, ima višjo izobrazbo, je zaposlena, rada bere: to morda ni sanjska ženska tukajšnjega založnika ali knjigotržca, podatki nove raziskave o knjigi in bralcih pa pravijo, da je to najboljši kupec slovenskih knjig. Nakupovalka.
Poročilo raziskave z naslovom Bralna kultura in nakupovanje knjig v Republiki Sloveniji, ki ga je za Ministrstvo za kulturo in Javno agencijo za knjigo opravilo podjetje UMco pod vodstvom dr. Sama Ruglja, in so ga včeraj predstavili na knjižnem sejmu, nadaljuje lepo tradicijo podobnih raziskav, ki se začenja leta 1973.
Po raziskavah iz leta 1979, 1984 in 1998 lahko najnovejši, opravljeni letos junija (poleg Ruglja so jo podpisali še prof. dr. Miha Kovač, izr. prof. dr. Andrej Blatnik, Rok Gregorin in Patricia Rupar, kot zunanji svetovalci Bronislava Aubelj in Branimir Nešović iz založbe Modrijan in Vlasta Vičič z Javne agencije za knjigo), kljub metodološkim in vsebinskim spremembam rečemo Knjiga in bralci V., verjamemo pa ji tudi lahko še bolj kot prejšnjim: narejena je bila na reprezentativnem vzorcu prebivalstva, predvsem pa je kombinirana izvedba večinsko spletnega in delno osebnega anketiranja prinesla manjši delež t. i. socialno zaželenih odgovorov.
Tisti, ki se je bil pripravljen pred anketarjem pohvaliti, da knjige bere in kupuje, ima pred računalniškim zaslonom manj razlogov za olepševanje dejstva, da knjig ne bere in ne kupuje.
Spodnji srednji razred
Tovrstna raziskava zainteresirani javnosti, od založnikov do tistih, ki urejajo tukajšnjo kulturno politiko, pokaže trende, izmed tabel, grafov in iz morja številk pa je mogoče izluščiti vrsto zgovornih opažanj: prvo med njimi zadeva branje oziroma nebranje – od 39% nebralcev leta 1998, torej prebivalcev, ki v zadnjih dvanajstih mesecih niso prebrali nobene knjige, se je delež nebralcev leta 2014 povečal na 42%.
Doslejšnje raziskave bralnih navad, pravi Kovač, kažejo navidezno stabilnost populacije, ki v Sloveniji kupuje knjige, saj je bilo v populaciji med 18 in 75 leti takih leta 1973 50%, leta 2014 pa v populaciji med 15 in 75 leti 49,5%. Če upoštevamo rezultate Eurobarometrove raziskave izpred sedmih let, ki je Sloveniji namerila 35% nebralcev, je mogoče ugotoviti, da je so slovenski bralci v evropski sredini, v spodnjem srednjem razredu bralcev, daleč stran od najbolj »bralnih« držav, kot so Švedska, Finska in Češka, kjer se je število nebralcev gibalo okoli 20 %.
Kovač je temu dodal bolj turoben podatek: tokratna in prejšnja raziskava kažeta, da ima v domači knjižnici več kot dvesto knjig 17% bralcev (pred šestnajstimi leti je bilo takih 20%), neka druga raziskava pa je pokazala, da imajo doma več kot petsto knjig bralci v Izraelu (35%), na Češkem (33%) in še marsikje, slovenski bralci pa zmorejo z 10% na primer posekati bralce v temnopoltem johannesburškem Sowetu.
»Knjige me ne zanimajo«
S kakšnimi podatki še postreže nova raziskava? Po knjige gredo slovenski bralci največkrat v knjigarno, 75% knjig se proda tam, akviziterska in telefonska prodaja in prodaja prek katalogov oziroma ponudb po pošti usiha, na oder pa je stopila prodaja knjig v trgovskih centrih, spletnih knjigarnah in spletnih knjigarnah založb.
Zmanjšalo se je število intenzivnih kupcev: tistih, ki kupijo več kot dvajset knjig, je letos le še odstotek, ob zadnji raziskavi jih je bilo tri odstotke (to pomeni izpad okrog pol milijona prodanih knjig).
Zakaj Slovenci ne kupujejo knjig? Pred šestnajstimi leti jih je dva odstotka odgovorilo, da jih pač ne zanimajo, letos je takih 29 odstotkov! Tisti, ki knjige berejo, odgovarjajo, da e-knjig ne berejo (73%), 27% branje z zaslona ne predstavlja ovire, do naslovov pa očitno pridejo po zastonjski poti, saj jih je 96% odgovorilo, da v zadnjem letu niso kupili niti ene e-knjige.
Kaj bi nasploh spodbudilo kupovanje knjig? Največ vprašanih, 63%, je prepričanih, da bi bile zdravilo nižje cene, 58% pa bi knjige večkrat kupovalo, če bi imeli več časa za branje. In še pomenljiva razlika v spolu: 64% žensk kupi več kot šest knjig na leto, skoraj podoben odstotek moških (60%) pa je v kategoriji tistih, ki knjig ne kupujejo.
