Tiskane izdaje
Spet je tisti čas, so si verjetno od poletja sem ponavljali založniki po svetu, čas največjega knjižnega sejma v Frankfurtu ob Majni, kjer dokumentirano trgujejo s knjigami že od leta 1462, letos pa štejejo 69. moderno izdajo. Velika gostja sejma, ki se bo delovno začel jutri, nocoj pa ga bo uvedlo slavnostno odprtje, je letos Francija.
Ker je to v več pogledih velika stvar, se bosta današnjega odprtja sejma lotila kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron. Francija se kot častna gostja vrača na sejem po skoraj treh desetletjih, v Frankfurtu je gostovala leta 1989, in ko se je lani Macronov predhodnik Manuel Valls na sejmu zahvaljeval za vnovično povabilo, ni pozabil omeniti, da kultura, zlasti kultura knjige, od nekdaj druži obe knjigoljubni deželi.
Francija letos nastopa s sloganom Francfort en français (Frankfurt v francoščini), na sejem pa država z jezikom, ki ga govori 274 milijonov ljudi na petih kontinentih, pošilja 180 pisateljev. Na današnjem odprtju bosta nastopila libanonsko-kanadski dramatik in režiser Wajdi Mouawad in nemška igralka Judith Rosmair.
Kako se je Francija lotila projekta gostovanja? Direktor sejma Jürgen Boos je podpisal pogodbo s Francozi junija 2015, podpisnica je bila namestnica direktorja Francoskega inštituta Anne Tallineau, izvedbo projekta sta mu naložili ministrstvi za kulturo in zunanje zadeve. Za vodjo organizacijskega odbora je bil imenovan Paul de Sinety, pri pripravah pa so mu asistirali strokovnjaki iz Nacionalnega centra za knjigo in francoskega veleposlaništva v Nemčiji.
Nemške in francoske
Sejem bo, kot kaže, živ, je pa eden od ameriških komentatorjev zapisal, da bo še trajalo, preden bo frankfurtska prireditev dosegla doslejšnji vrh obiska poslovnih obiskovalcev iz leta 2009. Letos sicer kaže odlično, mize v središču, namenjenem literarnim zastopnikom, je rezerviralo rekordno število gostov, okrog petsto. Ameriški založniki so navdušeni, znova, pravijo, se vrača obdobje dobrega posla, kar je videti tudi v predsejemskih trgovanjih, ki so pokazala, da so spet na trgu knjige, za katere so založniki pripravljeni plačati sedemmestne predujme.
V reviji PW so našteli najmanj pet naslovov – dva romana in tri stvarne knjige –, katerih pravice za prevod so šle za milijon dolarjev ali več: delo ameriškega nevroznanstvenika Ethana Krossa Klepetanja s podnaslovom Pogovori, ki jih imamo sami s sabo, zakaj so pomembni in kako jih nadzorujemo, spominsko delo Adrienne Brodeur Divja igra, knjiga o materah in hčerah, ki se bere kot roman, spomini Sare Seager Najmanjše luči v vesolju, ganljiva zgodba znanstvenice z aspergerjevim sindromom, ki pred štiridesetim letom ovdovi in skrbi za sinova, od romanov pa sta vroča naslova zgodba Whitney Scharer Doba svetlobe o fotografinji Lee Miller in njenem odnosu z Manom Rayem (pred sedmimi leti je bila v ljubljanski Galeriji Jakopič razstava njenih del) ter prvenec Kate Hope Day Če, potem.
Slovenski frankfurtski vrt
Slovenija, ki je pred dvema letoma izročila elaborat o svoji kandidaturi direktorju sejma Jürgenu Boosu (februarja je bil Boos tudi na vljudnostni avdienci pri slovenskem predsedniku) in pričakuje, da bo najverjetneje dočakala svojih pet minut leta 2021 ali 2022, se letos, kot so sporočili z Javne agencije za knjigo, v Frankfurtu predstavlja z novo in večjo slovensko stojnico.
Oblikovanje so zaupali Luciji Stupica, pesnici in arhitektki, ki je Slovenski literarni vrt opisala takole: »Zame kot pesnico in oblikovalko prostora, ki nosi v sebi ljubezen do knjige, ljubezen do jezika in hkrati narave, je pri oblikovanju največji izziv, kako odpreti čute, ki spremljajo sprehod po knjigah, sprehod po gozdu, gozdu besed, kako prebuditi polifonijo čutov, ko se obiskovalec zadrži ob enem od petih dreves in drsi s pogledom med policami z naslovi otroške literature, nagrajenih avtorjev ali prevodne literature, ko odpre knjigo in prebere nekaj vrstic.« Sodelujejo ustvarjalke dveh kreativnih kolektivov, Oloop in Smetumet (Katja Burger, Tjaša Bavcon in Jasminka Ferček; Maja Rijavec in Alenka Kreč Bricelj).
Svečano odprtje slovenskega frankfurtskega vrta, v katerem bodo obiskovalci lahko prisluhnili tudi zvočnemu posnetku poezije slovenskih pesnic in pesnikov v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku, bo jutri s sprejemom sredi dneva: tam bo delegacija ministrstva za kulturo, minister Tone Peršak, državna sekretarka Damjana Pečnik, veleposlanik v Berlinu Franci But in vodja slovenskega kulturno-informacijskega centra v Berlinu Gregor Jagodič.
Šest dogodkov
V petek bo Jurij Krpan iz Galerije Kapelica v programu Brainfood – What's next in Smart Technology predstavil platformo za sodobno raziskovalno umetnost, Sebastijan Pregelj bo predstavil nemški prevod romana Kronika pozabljenja, ki ga je izdala založba Drava (roman bo avtor predstavil še v soboto na odru neodvisnih založb), v sodelovanju z mrežo Traduki se bo pogovora Žoga za Balkan?
Mednarodni interesi na Zahodnem Balkanu, ki ga bo moderiral novinar dnevnika Die Zeit Ulrich Laudaner, poleg Vladimirja Pištala (Srbija/ZDA) in Marie-Janine Calic (Nemčija) udeležil tudi novinar časnika Delo Branko Soban, prav tako v petek pripravlja dogodek založba Beletrina, predstavitev Pesniški glasovi v času krize bo namenjena pesniški platformi Versopolis.
Na sprejemu za mednarodne založnike, agente in novinarje, ki ga za četrtek pripravljata založba Mladinska knjiga in Cankarjeva založba, bodo osrednji gostje Jasmin B. Frelih, Suzana Tratnik in Miha Blažič - N'Toko. Sprejema se bodo udeležili predstavniki EUPL in mednarodne zveze založnikov EIBF.
Mladinska knjiga je za frankfurtski sejem pripravila obsežen jesenski katalog otroške in mladinske literature v angleškem jeziku, v katerem predstavljajo več kot 110 del in avtorje, ki so že v preteklosti vzbujali zanimanje tujih založnikov in agentov, ter novosti, o katerih verjamejo, da imajo možnosti za objavo v tujini.
