Knjižna bilanca leta 2014

Čeprav so številčni kazalci v slovenski založniški panogi leta 2014 lezli navzdol, bralci nismo čutili pomanjkanja­ novih dobrih knjig – izšlo jih je veliko več, kot jih je še tako dober bralec lahko prebral. Knjižna bilanca je zahtevno opravilo in ne more biti več kot to, da bralce spomnimo na nekaj najbolj odmevnih knjig leta 2014.

Pa poglejmo najprej nekaj zanimivih knjig, ki jih je prispevalo domače leposlovje. Upokojeni profesor literature Lado Kralj se je prelevil v uspešnega pisatelja. Njegova druga leposlovna knjiga Če delaš omleto (Beletrina) je romansirana biografija skoraj pozabljene literatke Milene Mohorič. Časovno je omejena na dobri dve desetletji, ko so se formirali njen življenjski nazor ter literarnoestetske preference, in se končuje z brutalnimi zasliševanji v času informbiroja.

Pesniška zbirka Biti človek (Mladinska knjiga) staroste slovenskih pesnikov Cirila Zlobca je postala uspešnica, prodala se je v nakladi več tisoč izvodov. »Vsa Zlobčeva poezija je intimni dnevnik, nadgrajen s premišljevanjem, dvomi, ljubezenskimi refleksijami, referencami na klasične topose in, predvsem v zadnjem času, spominjanjem,« je zapisal Delov kritik Peter Kolšek.

Drago Jančar je svoj veliki letošnji uspeh doživel z romanom To noč sem jo videl, ki je slavil v Franciji. Doma pa je zbudil zanimanje bralcev z romanom Maj, november (Modrijan). V njem se križata življenjski poti dveh precej različnih moških. Eden je violinist, ki igra za drobiž, drugi je poslovnež, ki se ukvarja z investiranjem v gradbeništvo, vse skupaj pa se konča v mlakuži slovenske tranzicije, smo zapisali v Delu.

Dvakratni kresnikov nagrajenec Andrej E. Skubic je izdal nov roman Samo pridi domov (Modrijan). »Večji in manjši potranzicijski tajkuni, razkritja koruptivnosti, škandali, izsiljevanja, zapleten kriminal in mahinacije strankarskih veljakov – vse to je slišati malce sumljivo melodramatično, a ko se znajde v romanu dvakratnega dobitnika kresnika Andreja E. Skubica, je nenadoma vse prav hudo zares, ostro in trdo postavljeno,« je menil Delov kritik Igor Bratož.

V drugem romanu Miriam Drev Nemir (Modrijan) je Delova kritičarka Gabriela Babnik hvalila predvsem bravuroznost jezika, v ospredju pa sta ljubimca, ki se v pomenkih vračata v pretekle kraje. Predvsem za moškega protagonista, Tiborja, ki Emi odstira zapletena nasledstva svoje družine, obsedene z žalostjo in zamerami, pripovedovanje pomeni toliko kot ljubljenje.

Kakorkoli (Beletrina) Polone Glavan je angažirano delo, ki na svojstven način oživlja postani entuziazem nedavnih vstaj: željo po spremembah in prepričanje, da so te kljub vsemu še vedno uresničljive, je zapisala kritičarka Ana Geršak za Poglede. Spremljamo dve protagonistki, katerih poti se prekrižata v bežnem, toda usodnem trenutku, ko se znajdeta na istem protestnem shodu, a na nasprotnih bregovih …

Miha Mazzini je v romanu Izbrisana (Goga) prinesel zgodbo, ki bi jo morali brati že davno, so se strinjali recenzenti. Gre za s svojevrstno vehemenco izpisan roman o izbrisanih (Gabriela Babnik). Osredotoča se na intimno doživljanje izbrisa protagonistke neposredno po razglasitvi zakona leta 1992, ki je v tem času rodila otroka.

Zbirka zgodb Dvoživke umirajo dvakrat (Cankarjeva založba) ­Zorana Kneževića se loteva do neke mere sorodne tematike: življenja priseljencev iz nekdanjih jugoslovanskih republik, hkrati pa se ne ustavlja le ob tej temi. »Dvoživke« mu služijo za upovedovanje izkušnje tujosti in dvojnosti, ki jo kot priseljenec iz Vojvodine v Slovenijo čuti tudi na svoji koži. Zbirka je dobila nagrado za literarni prvenec 30. slovenskega knjižnega sejma.

Prozni prvenec Andreja Tomažina Stramorjevi koraki je »v degradirano in bolj ali manj interno polje slovenske književnosti vskočil kot komet,« je v kritiki zapisala Gabriela Babnik, ki je v Mentorju omenjala celo revolucionarnost te knjige, čeprav za zdaj še ni jasno, v kakšnem smislu. Zgodbe so postavljene v ruralno okolje in govorijo o težkih temah, imajo pa različne in zanimive like. Čeprav gre za zbirko kratkih zgodb, bi jih zaradi povezovalnega dogodka lahko brali kot roman.

Za zelo poseben roman je poskrbel Aleš Šteger. Odpusti ni klasičen leposlovni roman, temveč kriminalka, ki nas popelje v svet mariborskega podzemlja. Piše se leto 2012, ko Maribor postane evropska prestolnica kulture. Aleš Šteger je bil soudeleženec EPK, tako da okoliščine pozna.

Prevedeno leposlovje

Tudi pri prevedenem leposlovju je bil izplen bogat. Ljubitelje psiholoških trilerjev je navdušila ameriška pisateljica Gillian Flynn s knjigo Ni je več (Mladinska knjiga). V ospredju je moški, ki na peto obletnico poroke ugotovi, da je njegova žena izginila. Avtorica izrabi popularni žanr psihološkega trilerja za natančno analizo sodobnega mladega para, je zapisala Jela Krečič v Delu.

Nemški pisatelj Timur Vermes je s knjigo Spet je tu (Modrijan) poskrbel za velik prodajni hit. V njem nastopa kdo drug kot Adolf Hitler, ki po 66 letih vstane od mrtvih. Svet je daleč od tistega, kar si je zamislil sam, zato se ga loti popravljati v skladu s svojimi nacističnimi idejami. S populističnimi akcijami bliskovito postane zvezda sodobnih medijev.

Ameriška pisateljica Elizabeth Gilbert v romanu Pečat stvarjenja (Mladinska knjiga) opisuje življenje Američanke Alme Whittaker, ki se je rodila leta 1800 in se posvetila znanstvenemu raziskovanju, pri tem pa zatrla potrebo po ljubezni. Knjiga je napisana z velikansko predanostjo in skorajda znanstveno natančnostjo. Čeprav je zgodba osredotočena na botaniko, se avtorica loteva tudi temeljnih vprašanj in dilem ameriške družbe, od vloge črnskih sužnjev do verske, ženske, spolne svobode.

Roman Amerikanka (Sanje) nigerijske pisateljice Chimamande Ngozi Adichie, ki si je utrdila svetovno slavo z romanoma Škrlatni hibiskus in Polovica rumenega sonca, je še eno pomembno delo te pisateljice. Gre za epopejo o zapuščanju doma, rasi, rasizmu, integraciji v ameriško družbo, blogih, dozorevanju, preživetvenih strategijah, pa tudi roman o na novo porajajoči se afriški gospodarski moči. Vsekakor velik multikulturni ep 21. stoletja.

Ruski pisatelj Nikolaj Lilin se je po zelo uspešnem romanu Sibirska vzgoja (Mladinska knjiga) med slovenske bralce vrnil z romanom Prosti pad. V njem sledimo pripovedi mladeniča, ki se je, komaj polnoleten, kot ostrostrelec dve leti bojeval v Čečeniji. Lilin razgalja usodo posameznika, ki se je po naključju znašel sredi brutalnega, umazanega konflikta in zdaj poskuša predvsem preživeti, hkrati pa ohraniti vsaj drobec človeškosti.

Francoska pisateljica Marguerite Yourcenar velja za moderno klasičarko in veliko stilistko. Pri Beletrini po kosih izhaja njena rodbinska trilogija Labirinti sveta, iz katere je letos izšlo delo V pobožen spomin. Roman povzema dogodke, ki obkrožajo rojstvo pisateljice, potem pa nas popelje k srečanju z materinimi predniki. Sorodstvene linije predstavljajo okno, skozi katero se izrisuje zgodovina spreminjajoče se Evrope.

Italijanski pisatelj Italo Calvino je zagotovo eden najbolj zanimivih pisateljev 20. stoletja. Dosedanjim prevodom iz njegovega opusa so letos pri Beletrini dodali še enega. Neobstoječi vitez je intelektualna in žanrska igra, lahko je parodija srednjeveškega viteštva, roman o moči človeške zavesti, zgodovinski roman, roman, ki ubeseduje različne načine bivanja v svetu, razmišljanje o odnosu med avtorjem in resničnostjo ali pa še kaj drugega. Govori o vitezu, ki ne obstaja več, obstaja samo njegov oklep.

Japonec Haruki Murakami, avtor romanov, kot so Norveški gozd, Ljubi moj Sputnik in Kafka na obali, ima tudi pri nas zveste oboževalce, ki z veseljem sprejmejo vsako njegovo knjigo. To pot je to Kronika ptiča navijalca (Mladinska knjiga), pri kateri se v življenju glavnega junaka stvari zapletejo, ko najprej izgine njegov maček in nato še žena. Poda se v iskanje, pri čemer srečuje nenavadne like, ki so v Murakamijevih literarnih delih pogosti, in poskuša priti do resnice.

Miljenko Jergović, ki velja za prvo pisateljsko ime s prostora nekdanje Jugoslavije, je zbudil pozornost z avtobiografsko obarvano knjigo Oče (Sanje). Gre za mešanico med romanom in esejem, v tem zanimivem pisanju pa smrt avtorjevega očeta sproži poglabljanje v družinsko in družbeno zgodovino Jugoslavije. Neobičajno, vznemirljivo in čustveno pisanje, v katerem Jergović bralca spusti najgloblje v ­svojo zasebnost.

Stvarna literatura

Najdebelejša v tej zvrsti je knjiga Gulag avtorice Anne Applebaum, ki je izšla pri Mladinski knjigi. Je monumentalno, skoraj devetsto strani debelo delo, v katerem je avtorica natančno analizirala sistem sovjetskih gulagov, koncentracijskih taborišč za oporečnike, v katere je bilo poslanih osemnajst milijonov ljudi, mnogi so tudi umrli. Delo je bilo nagrajeno s Pulitzerjevo nagrado in vključuje podatke in pričevanja iz ruskih arhivov o teh nečloveških koncentracijskih taboriščih sovjetskega tipa.

Pri Cankarjevi založbi so izdali tudi biografijo Josifa Visarionoviča Stalina Na dvoru rdečega carja Simona Sebaga Montefioreja, ki je najbolj temeljit prikaz diktatorjevega življenja in dela doslej. Osvetljuje čas od Leninove smrti leta 1924, ko se je začel Stalinov boj za prevzem njegovega položaja v partiji, do leta 1953, ko se je z njegovo smrtjo končalo eno najbrutalnejših obdobij v človeški zgodovini. Med biografijami je zbudila zanimanje še Marxova, ki jo je napisal Jonathan Sperber (Karl Marx, revolucionar in njegov čas, Modrijan). Tega misleca prikazuje na ozadju kompleksnih družbenih, političnih, intelektualnih in eksistencialnih razmerij zahodnoevropske stvarnosti 19. stoletja.

Izraelski profesor zgodovine Yuval Noah Harari se v knjigi Sapiens (Mladinska knjiga) loteva vprašanja, kako je svet postal antropocentričen oziroma kako je sapiens postal vladar sveta. ­Malcolm Gladwell, eden najbolj znanih publicistov na svetu, v knjigi David in Goljat (UMco) razmišlja o tem, kako nekaterim ljudem uspe v življenju, drugim pa ne, oziroma zakaj včasih uspe antifavoritom.

Britanski zgodovinar Niall Ferguson poskuša v knjigi Civilizacija (UMco) raz­vo­zlati pogosto zasta­vljeno vpra­ša­nje: kateri razlogi so pri­ve­dli do pre­vlade zaho­dne civi­li­za­cije nad osta­lim sve­tom v rela­tivno krat­kem času od leta 1500 do dana­šnjih dni.

Sklenimo s knjigo, ki prinaša najlepšo ljubezensko zgodbo leta. Gre za knjigo Ljubimca z Vošnjakove ulice, ki jo je pripravil Mihael Glavan, izdala pa Mladinska knjiga. V njej so zbrana ljubezenska pisma, ki sta si jih v okupirani Ljubljani pošiljala Silva Ponikvar in pesnik Karel Destovnik - Kajuh. Češnja, ki nastopa v pesmi Samo en cvet, en češnjev cvet, je stala pred Silvino hišo, pesem pa je bila namenjena prav njej. Kajuh je v tem času ustvaril svoje najboljše pesmi in jih pošiljal svoji zaprti Silvici. Izpisal ji je tudi poseben pesniški zvezek, ki je, skupaj s pismi in fotografijami, na njeno željo do konca vojne ostal zakopan pod češnjo na njenem domačem vrtu. Zaklad v pločevinasti škatli se je ohranil do danes. Knjiga leta po izboru obiskovalcev nedavno končanega 30. slovenskega knjižnega sejma.