Knjižni kalejdoskop: Jonathan Franzen, Harper Lee in nagrada mira

Franzen z novim romanom, rokopis Leejeve iz trezorja ni roman, znova je aktualna nagrada domača mira.

Objavljeno
07. september 2015 18.26
V. P. S./STA
V. P. S./STA

Eden vodilnih avtorjev našega časa, ameriški pisatelj Jonathan Franzen, znan po romanih Popravki­ in Svoboda, je izdal nov roman Purity. Govori o mladi Pip Taylor, ki ima 130.000 dolarjev študentskega dolga, druži se z anarhisti v Oaklandu, njen odnos z moteno materjo, njeno edino družino, je zelo težak, predvsem pa ima veliko dvomov in vprašanj o svoji identiteti.

Povrhu vsega je obsedena s poročenim moškim, ki živi v bližini, mati pa ji prikriva njeno pravo ime. Bežno srečanje z nemško mirovniško aktivistko jo vodi v Južno Ameriko, v Bolivijo, v sodelovanje pri The Sunlight Projectu (TSP), nekakšnem Wikileaksu,­ saj upa, da ji bodo pomagali odkriti, kdo je njen oče. TSP vodi karizmatični provokator Andreas Wolf, ki se v Pip strastno zaljubi.

Potem je tu še Tom Aberant, ki vodi internetno stran, ki se ukvarja s preiskovalnim novinarstvom. Zanj kasneje dela Pip. V promocijskem gradivu so zapisali, da je Purity temna komedija o mladostniškem idealizmu, zvestobi in umoru, polna­ originalnih karakterjev, dobrih in slabih staršev, izdajalcev, novinarjev in žvižgačev, njihove poti pa vodijo skozi pokrajino vseprisotnega interneta.

V tem romanu se Franzen bolj zanaša na zgodbo kot na stil, je v kritiki za časopis Guardian zapisal Colm Tóibín. Zdi se, da se bo roman sprevrgel v sodobna Velika pričakovanja, se pravi sentimentalno zgodbo o spolnem prebujanju in dozorevanju mlade ženske v krutem svetu, vendar se v resnici sprevrže v zgodbo o umoru.

Pridih 19. stoletja mu daje učinkovita uporaba zgodbe skupaj z elegantnim stilom in številnimi podzgodbami ter stranskimi karakterji. Sicer pa je po Tóibínovem mnenju to roman skrivnosti,­ manipulacij in laži. Tako kot prejšnji Franznovi romani govori o težkih in poškodovanih odnosih med starši in njihovimi otroki v beli Ameriki. V. P. S.

Rokopis v trezorju ni tretji roman Harper Lee

Strokovnjak James S. Jaffe, ki je pregledal rokopis Harper Lee, dolgo varno spravljen v sefu, je sporočil, da to ni njen tretji roman, temveč zgodnja verzija Ne ubijaj slavca. Rokopis je odkrila­ odvetnica­ Harper Lee Tonja B. Carter, ki je dejala, da je bil zraven Pojdi, postavi stražarja in da predstavlja most, ki povezuje oba romana.

Jaffe je zapisal, da je bil presenečen nad razlikami med zgodnjim osnutkom Slavca in objavljeno verzijo, nekateri deli pa sumljivo spominjajo na Stražarja. Videti je tudi, da je bilo zgodnjih osnutkov več ter da določene strani rokopisa manjkajo. Jaffe je prepričan, da rokopis ponuja odličen vpogled v kreativni proces Harper Lee. Fascinantno se mu zdi, kako je iz okornih začetkov nastala literarna mojstrovina.

Zanimivo vprašanje je, zakaj je odvetnica Tonja B. Carter raje poklicala na pomoč strokovnjaka kot pa vprašala Harper Lee, za kaj gre v omenjenih zapiskih. Harper Lee je namreč še zelo živa in pri zdravi pameti, čeprav slabo sliši in vidi. Odgovora za zdaj ne ponuja nihče. Jaffe tudi pravi, da mu niso naročili, naj oceni vrednost rokopisov.

Za Wall Street Journal je povedal, da se ni srečal s pisateljico, ko je 21. avgusta letos proučil dokumente v pisarni njene odvetnice, navaja Guardian.

Roman Pojdi, postavi stražarja sledi zgodbi Atticusa Fincha, protagonista iz pisateljičinega prvega objavljenega romana, dogajanje pa je postavljeno dvajset let pozneje, ko se njegova zdaj odrasla hči Scout vrne v fiktivno mesto Maycomb v Alabami, da bi obiskala ostarelega očeta. Roman je izšel 14. julija in v prvih petih dneh so prodali več kot 207.000 izvodov v Veliki Britaniji ter več kot milijon v ZDA in Kanadi.

Ženski odbor PEN objavil razpis za nagrado mira

Ženski odbor Slovenskega centra­ PEN Mira je objavil razpis za nagrado za izjemne dosežke na področju literarne ustvarjalnosti in celostne osebnostne drže mira 2015. Z nagrado si želijo prispevati k boljši prepoznavnosti slovenskih ustvarjalk v javnosti in znotraj stroke. Rok za oddajo prijav je 15. oktober. Z nagrado si želijo tudi prispevati k okrepitvi simbolnega položaja žensk v polju literature in kulture ter pravičnejšemu ocenjevanju in širši medializaciji njihovih dosežkov, so sporočili iz Mire.

Literarna nagrada mira, ki je bila ustanovljena leta 2013, se podeljuje ustvarjalkam na področjih poezije, proze, esejistike, knjižnega prevajanja in dramatike ter na področju premišljevanja o literaturi in kulturi v publicistiki za kulturo, znanstveni esejistiki, literarni vedi in kritiki kot tudi interdisciplinarnih študijah na področju literature in kulture.

Nagrado mira podeljuje Slovenski center PEN slovenskim ustvarjalkam oziroma ustvarjalkam, ki so vezane na prostor slovenske književnosti. Žirija, ki jo sestavljajo Irena Novak - Popov, Barbara Simoniti, Katja Mihurko - Poniž, Andrej Detela in Maja Haderlap, se bo sestala konec oktobra. Nagrado bodo podelili predvidoma januarja prihodnje leto. Prvo nagrado mira je prejela Jolka Milič, lani je prejela nagrado Maja Haderlap.

STA