Tiskane izdaje
Razstava prevodnih del slovenskih pisateljev in pesnikov
V Narodni in univerzitetni knjižnici je odprta razstava Trubarčki v NUK. To je že tretja razstava, ki so jo pripravili v sodelovanju s Trubarjevim skladom. Tokrat je na ogled 183 knjig oziroma prevodov del slovenskih literatov, ki so od leta 2011 do danes izšla pri tujih založbah s pomočjo Trubarjevega sklada.
Samo Kristan iz NUK je povedal, da jim Trubarjev sklad, s katerim so podpisali pogodbo leta 1998, od vsake prevedene knjige, ki izide z njihovo pomočjo, odstopi po tri izvode. Eden gre v arhiv, eden v čitalnico, eden pa je namenjen za izposojo. Sodelovanje s skladom je za NUK zelo pomembno, saj sami nimajo pregleda nad izidi knjig v tujini, je poudaril Kristan, ki je postavil razstavo z Ireno Sešek.
Med knjigami prevladujejo prevodi v hrvaščino, makedonščino in srbščino, precej je tudi prevodov v angleščino in druge evropske jezike, najdejo se tudi prevodi v bolj eksotične jezike, kot sta bengalski in etiopski. Knjige bodo razstavljene v vitrinah Plečnikovega hodnika do 17. septembra.
Večina je na voljo vsaj v čitalnici, če že ne za izposojo. S pomočjo Trubarjevega sklada, ki je bil ustanovljen leta 1992, je izšlo več kot šeststo prevodov. Sklad podpira predvsem prevode sodobnih slovenskih uveljavljenih pisateljev in pesnikov. Z največ prevodi se v zadnjih petih letih lahko pohvali Drago Jančar, sledi Evald Flisar, veliko prevodov imajo tudi Aleš Šteger, Brane Mozetič, Andrej Blatnik, Suzana Tratnik, Boris Pahor, Boris A. Novak, Feri Lainšček ter pokojna Aleš Debeljak in Tomaž Šalamun.
Dan Brown finančno
Knjižnica se ponaša z okoli 4600 rokopisi in knjigami, ki so bili natisnjeni pred letom 1900, in okoli dvajset tisoč natisnjenimi knjigami, izdanimi po letu 1900, z vsebinami od alkimije do misticizma, piše Guardian. Brown, ki je med pisanjem uspešnic, kot sta Izgubljeni simbol in Inferno, velikokrat obiskal to amsterdamsko knjižnico, je zapisal, da je počaščen, da bo lahko pomagal pri tako pomembnem projektu.
Dobitnik
V utemeljitvi piše, da si je Kravos utrdil posebno mesto v slovenski poeziji s svojo poetiko med modernizmom in novimi smermi, a v izrazito pogovorni, razumljivi in humorni formi. Njegov opus je eden osrednjih v slovenski poeziji.
Kravosov pesniški opus opazno določa rodno okolje – je tržaški Slovenec, pripadnik slovenske manjšine v Italiji. V utemeljitvi nagrade so kot posebnost njegove poezije izpostavljene humornost, satiričnost in pikrost ter pesnikova sproščenost v jeziku in metafori.
Kravos ves čas soustvarja duhovni utrip Trsta in Ljubljane. V Trstu kot dolgoletni urednik Založništva tržaškega tiska, kot soustanovitelj revije Zaliv, v vodstvu Slovenskega kluba in v Zvezi slovenskih kulturnih društev. V Ljubljani je bil tudi tajnik Društva slovenskih pisateljev in predsednik Slovenskega centra Pen. Zlatnik poezije podeljuje Fit media – tudi pobudnik in organizator Veronikine nagrade – od leta 2005.
