Knjižni kalejdoskop: Nobelova nagrada leta 1965 in izposoje v knjižnici Združenih narodov

Odprti arhivi Švedske akademije pričajo o tem, kako je prišlo do odločitve, da nagradijo spornega Šolohova.

Mon, 11.01.2016, 18:00

Odprti Nobelovi arhivi za leto 1965

V letu, ko je Nobelov komite sprejel kontroverzno odločitev in nagrado za literaturo podelil Mihailu Šolohovu, so bili kandidati za nagrado tudi Vladimir Nabokov, Pablo Neruda, Jorge Luis Borges, Samuel Beckett in drugi. To je razkril novinar švedskega časopisa Svenska Dagbladet Kaj Schueler, se jo podal v raziskovanje arhivov Švedske akademije. Arhivi morajo biti zaprti 50 let, tako da so arhiv za leto 1965 naposled odprli za javnost.

Schueler pravi, da je bila odločitev za Šolohova sprejeta soglasno. Predsednik nobelovega komiteja Anders Österling je denimo zapisal, da je Tihi Don klasična mojstrovina, ki ohranja svoj sijaj ob vsakem ponovnem branju. »Ta ep je še vedno nedovmno vreden nagrade, pa čeprav je ta prišla pozno. Tihi don je bil objavljen v letih med 1928 in 1940,« je še zapisal.

                                                 Mihail Šolohov.

Schueler je tudi ugotovil, da je komite leta 1965 razpravljal o tem, da bi Nobelovo nagrado dali dvema – poleg Šolohovu tudi Ani Ahmatovi. Ta pesnica je bila leta 1946 prepovedana v Sovjetski zvezi, Šolohov pa je bil član centralnega komiteja sovjetske komunistične stranke. Idejo o delitvi nagrade je zavrnil Österling, ki je, po arhivu sodeč, dejal, da ta dva pisca nimata nič skupnega razen jezika.

Zavrnil je tudi možnost, da bi nagrado delili med Miguelom Angelom Asturiasom in Jorgejem Luisom Borgesom ali med Shmuelom Josephom Agnonom in Nelly Sachs. Agnon in Sachsova sta si nagrado delila naslednje leto, 1966, Gvatemalec Asturian jo je dobil leta 1967, Borges pa nikoli. Colm Toibin je v London Review of Books spomnil na besede Borgesove služniknje Epifanie Uveda de Robledo, da je Borgesa zelo mučilo vprašanje, ali bo ali ne bo dobil Nobelovo nagrado. Na dan razglasitve so se novinarji gnetli pred njegovimi vrati .. leto za letom. Novica, da je spet ni dobil, ga je po besedah njegove služkinje vedno znova zelo potrla.

Odločitev leta 1965 je bila sporna, saj je so Šolohov obtoževali, da je roman ukradel. Aleksander Solženicin, ki je nobelovo nagrado dobil leta 1970, je bil mnenja, da je njegov pravi avtor Fjodor Kjurkov.

In kaj berejo diktatorji?

Ko je knjižnica Združenih narodov, imenovana po generalnem sekretarju Dagu Hammarskjöldu, prejšnji četrtek v tvitu objavila naslov najbolj izposojane knjige v lanskem letu, se je marsikdo trpko nasmehnil: sodeč po njihovih podatkih je bil najbolj zaželeni naslov, ki so si ga izposodili člani sekretariata ZN in člani državnih delegacij, sicer res s pričakovanega področja mednarodnih odnosov oziroma mednarodne zakonodaje, a vendar presenetljiv.

Gre namreč za doktorsko delo sodne uradnice na švicarskem zveznem vrhovnem sodišču Ramone Pedretti, ubranjeno na lucernski univerzi; disertacija, ki je v knjižni obliki izšla pred dvema letoma, ima naslov Imuniteta voditeljev držav in visokih državnih uradnikov pred mednarodnimi zločini (Immunity of Heads of State and State Officials for International Crimes), v njej pa avtorica analizira mednarodno zakonodajo, ki zadeva to področje, in se predvsem posveča vprašanju, v katerih primerih so predsedniki in drugi lahko obtoženi pred tujim sodiščem.

Avtorica razlaga, da obstajata dve vrsti imunitete, na katero se lahko sklicujejo voditelji držav, ena je osebna in je absolutnega značaja, zato sodišče ene države ne more obtožiti voditelja druge države, druga kot razlog jemlje uradna dejanja oziroma dejanja, izvedena v imenu države in pred kazenskim pregonom ščiti aktualne voditelje držav, omogoča pa obtožiti nekdanje.

Izjema v tem režimu je Mednarodno kazensko sodišče, ICC, ki si po prevladujočih razlagah lahko dovoli tudi prvo, že nekaj časa pa poskuša spodbuditi države k ratifikaciji sprememb Rimskega statuta, s čimer bi ICC postal prvo mednarodno sodišče po sodiščih v Nürnbergu in Tokiu, ki bo pod določenimi pogoji imelo univerzalno pristojnost in bi lahko preiskovalo in obsodilo posameznike za kaznivo dejanje agresije, torej dejanj političnega ali vojaškega voditelja, ki je odgovoren za najresnejše oblike uporabe sile njegove države proti drugi državi.

Knjižnica Združenih narodov se je po poročanju agencije Reuters odzvala na publiciteto o najbolj izposojani knjigi leta 2015 s pojasnilom, da je bila knjiga Ramone Pedretti prva le med novimi knjigami, in da so jo od julija lani, ko so jo prejeli, izposojena le dvakrat (in štirikrat pregledovana v knjižnici), a slab občutek, da si delegacije diktatorjev ogledujejo knjigo, ki bi jih poučila o tem, kako se izogniti pregonu, ostaja.

Prijavi sovražni govor