Ko berem, se osvobajam ...

Jurjevo je katalonsko valentinovo, nacionalni praznik literature, kulture, ustvarjalnosti.

Objavljeno
24. april 2015 01.16
Mimi Podkrižnik, zunanja politika
Mimi Podkrižnik, zunanja politika

Barcelona – Vrtnice, kraljice vseh rož, imajo izjemno moč, knjige, vladarice znanja, zagotovo še večjo. Barcelona se je danes – kakor tudi druga katalonska mesta in vasi in kot vsako leto na ta dan – razcvetela z njimi: la Diada de Sant Jordi, praznik svetega Jurija, zavetnika Katalonije, je čas, ko stopita v ospredje lepota in modrost. Slavila je literatura – in z njo pozitivna, plemenita čustva, tudi veselje in sproščenost. Kaj ne bi, ko pa je bil dan sončen in sploh pomladno prekrasen.

Ulice in trgi so bili kot vsako leto tudi tokrat preplavljeni s stojnicami knjig: v španščini, katalonščini in še drugih jezikih, na plan pa so stopili številni pisatelji, domači in tuji, da bi se v svoja dela podpisovali za nepregledne reke bralcev. Deset odstotkov ceneje kot ponavadi jih je tudi po knjigarnah kupoval malone vsakdo, tudi iz tiste tretjine prebivalcev, ki po besedah Alberta Pélacha, predsednika Združenja založnikov v katalonskem jeziku, sploh ne sega več po knjigah. Kot je povedal v pogovoru s tujimi novinarji, redno bere (samo še) okrog 65 odstotkov Kataloncev.

Kulturna revolucija

Podariti rdečo vrtnico in knjigo na jurjevo – nacionalni praznik, ki ni dela prost dan, resda pa številni odložijo svoje obveznosti nekoliko prej kot sicer – pomeni izkazati ljubezen; naj bo partnerju, prijatelju ali sodelavcu. Jurjevo je prastaro katalonsko valentinovo, je praznik naklonjenosti, literature, kulture, ustvarjalnega duha ..., ki pa mu ne manjka niti političnosti. Zaradi težavnega odnosa uradne Barcelone s političnim Madridom je veliko hrepenenja po moderni (lastni) državi, po revoluciji, ki pa je ne bi hoteli izpeljati s silo, zapiranjem in negativnostjo, ampak – kot poudarja Muriel Casals Couturier, predsednica kulturne organizacije Òmnium Cultural – pozitivno, z dialogom in nasmehom na obrazu. Veliko stavijo na jezik kot bistveni del katalonske identitete, v katalonščini pa bere že več kot deset milijonov ljudi po svetu. Tisti doma, 7,5 milijona jih je, so povečini dvojezični, špansko in katalonsko govoreči, kar je rezultat modre politike v Barceloni. Zanjo so poskrbeli, potem ko je bila skoraj štiri desetletja pod Francom prepovedana javna prodaja knjig, napisanih v katalonščini. Mnogi govorijo še več jezikov, kajti prepišnost je izjemna: kar 70 odstotkov Kataloncev ima korenine od drugod, zato je očitno, da je ta najbogatejša avtonomna skupnost v Španiji izjemno pestra tudi po nazorih, prepričanjih, ideologijah.

Intimni meandri

Slavje ob prazniku svetega Jurija, ki je po legendi rešil princesko pred krvoločnim zmajem, se je začelo že v sredo zvečer, ko so v mestni hiši slavnostno gostili znanega irskega pisatelja Johna Banvilla. Navzoče je popeljal skozi zanimive intimne meandre lastne književnosti, podobno kot se je bilo mogoče danes skozi ves dan vsaj bežno dotakniti še drugih zgodb – medtem ko so avtorji, na posebnih stojnicah založb in knjigarn, podpisovali knjige. Med njimi so bila (tudi pri nas) znana imena, kot so Rosa Montero, Eduardo Mendoza, Jordi Nopca, David Trueba, Vincent Partal, Francesc Serés, Jo Nesbø, Paul Preston in drugi. Približno sto povabljenih piscev se je že prej udeležilo tradicionalnega zajtrka, ki ga vsako leto gosti hotel Regina in je zanimiva »parada« literature, tako ali drugače prodorne. Na dan, ko knjiga vznemirja tako rekoč vsakogar v Kataloniji, je zanimanja za pisano besedo izjemno veliko, potem pa – kot pravi Bel Olid, pisateljica in predsednica Društva avtorjev v katalonščini – uplahne bolj, kot bi si bilo želeti. Tudi v Barceloni, španski prestolnici založništva in knjige, opažajo, da ostanejo številni pisci v večni senci, ker jih mediji, vse manj radovedni in osredotočeni zgolj še na nekatera peresa, nikoli ne zaznajo. Nič bolje ni s kritiko.

Romantika in posel

Ob koncu dneva – ki ni bil samo praznik romantike, hrepenenja po branju in znanju, ampak tudi izjemna priložnost za posel – seveda še ni bilo znano, koliko knjig so prodali in s koliko zadovoljstva so si založniki in knjigotržci tokrat pomeli roke. Za lažjo predstavo zapišimo, da so lani – po besedah Gerarda Altésa iz Združenja knjigarnarjev Katalonije – na jurjevo po vsej Kataloniji prodali okrog 1,4 milijona knjig, kar je približno desetina prodaje v vsem preteklem letu, pa še na milijone vrtnic, kar od pet do šest milijonov rož. Tudi cvetje v rokah žensk, ki so včeraj ob moških s polnimi vrečkami knjig stopale po osrednjih ulicah svetovljanske Barcelone: po Rambli, Gràcii, Catalunyi ..., je jasen dokaz, kako imamo ljudje radi lepoto. Vrtnice – po legendi o svetem Juriju so zrasle iz zmajeve krvi – so lepe in knjige so prav tako čudovite. Ko berem, se osvobajam, pravi slogan.

Osvoboditi, tudi politično od Madrida in starih vzorcev, pa se želijo – kakor je ob tej priložnosti na tiskovni konferenci za tuje novinarje poudaril predsednik Artur Mas – predvsem zato, da bi postali boljši: ekonomsko in socialno razvitejši, modernejši, z več možnostmi in bi bili še bolj odprti – kulturno, po ustvarjalnosti, razmišljanju. »Sant Jordi je praznik miru, bratstva, svobode, povezanosti, sobivanja po katalonsko.« To je sporočilo, ki ga Katalonci vsako leto na jurjevo ponovijo sebi in svetu.