Tiskane izdaje
Hudo plodovito lansko leto, vsaj kar zadeva romanopisje: na seznamu izvirnih slovenskih romanov, ki so izšli v preteklem letu, se je znašlo toliko romanov kot še nikdar v več kot četrtstoletni zgodovini kresnika, 172 del! 23. aprila jih bo v igri za nagrado le še deset.
Žirijo, ki jo vodi profesor z oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete v Ljubljani dr. Tone Smolej, v njej pa berejo še pisateljica in literarna kritičarka Tina Vrščaj, pesnica in novinarka kulturne redakcije nacionalnega radia Tina Kozin in dr. Alen Albin Širca, asistent na omenjenem oddelku, čakajo zelo bralni tedni: do 23. aprila mora s seznama, ki ga kresnikovi žiriji vsako leto pripravijo na oddelku za slovensko bibliografijo Narodne in univerzitetne knjižnice in nanj načeloma uvrstijo vse slovenske romane s prejšnjeletno letnico izida, letos torej knjige z letnico 2017, izbrati deseterico. Letos se je v začetni, neočiščeni različici seznama znašlo epohalnih 172 naslovov! Toliko jih ni bilo nikdar doslej, leto 2017 je bilo očitno leto romanov, kondicija slovenskih romanopiscev pa izjemna.
Jančar, Skubic, Kardoš, Rebula, Žabot
Eden od doslejšnjih predsednikov žirije za nagrado kresnik je pred desetletjem ugotovitvi o standardnem številu romanesknih novitet, ki so se na slovenskem knjižnem trgu pojavljale tista leta – bilo pa jih je bistveno manj kot v zadnjih nekaj letih –, dodal mnenje, da kljub tej relativno bogati beri nekaj pomenijo le posamezni dosežki, takih pa da sicer ni mnogo, a jih je med romani več kot v sodobni liriki in dramatiki.
Izjava je takrat dvignila nekaj prahu in prinesla različne interpretacije, vsekakor pa je mogoče trditi, da se je letos v igri za kresnika znašel lep niz del znanih, preverjeno odličnih sodobnih slovenskih avtorjev. O tem, kdo bo z romanom prepričal žirijo in prišel med deseterico, ki bo oznanjena na mednarodni dan knjige in avtorskih pravic 23. aprila, je ta hip seveda mogoče le ugibati.
Na Nukovem seznamu je letos kar pet doslejšnjih dobitnikov nagrade kresnik. Lani sta izšla romana Draga Jančarja in Andreja E. Skubica, oba sta – poleg Gorana Vojnovića – kar trikratna dobitnika kresnika: Jančar je slavil leta 1999 (z romanom Zvenenje v glavi), 2001 (Katarina, pav in jezuit) in 2011 (To noč sem jo videl), med petimi finalisti se je znašel še leta 1994 (Posmehljivo poželenje) in 2009 (Drevo brez imena), med deseterico nominiranih še leta 2007 (Graditelj). Letos je Jančar v igri z romanom In ljubezen tudi.
Skubic je lani izdal roman Permafrost, kresnika je dobil leta 2000 (Grenki med), 2012 (Koliko si moja) in 2015 (Samo pridi domov), med finalisti je bil leta 2002 (Fužinski bluz), 2007 (Popkorn) in 2010 (Lahko). Med tistimi, ki so že prižigali kres v slavo svojemu romanu, so tudi Štefan Kardoš, ki je slavil leta 2008 (Rizling polka), finalist je bil leta 2003 (Sekstant; soavtor), 2011 (Pobočje sončnega griča) in 2016 (Veter in odmev); letos je v igri z romanom Vse moje Amerike.
Ki jim je Rožnik poznan
Dobitnik kresnika 2005 (Nokturno za Primorsko) Alojz Rebula je na seznamu z romanom Korintski steber, finalist je bil tudi leta 1995 (Kačja roža) in 1999 (Cesta s cipreso in zvezdo), med deseterico pa še leta 2006 (Zvonovi Nilandije) in 2008 (Ob babilonski reki). Vlado Žabot, tisti, ki si je zamislil nagrado kresnik in zanjo našel podporo v časopisni hiši Delo, je dobil kresnika leta 1997 (Volčje noči), finalist je bil leta 1995 (Pastorala), v deseterici še leta 2004 (Sukub) in 2011 (Ljudstvo lunja), lani je izšel njegov roman Sveti boj.
Avtorjev, ki so se doslej že kdaj uvrstili med peterico finalistov ali deseterico nominirancev, je na Nukovem seznamu lanskoletnih romanov natančno devet: z največ nominacijami se lahko pohvali Evald Flisar, ki je bil med finalisti leta 1999 (Potovanje predaleč), 2005 (Čaj s kraljico), 2010 (Opazovalec), 2011 (Na zlati obali) in 2014 (Začarani Odisej), med deseterico pa leta 2003 (Ljubezni tri in ena smrt), 2008 (Mogoče nikoli), 2012 (To nisem jaz) in 2015 (Tam me boš našel). Na letošnjem seznamu je Flisar z dvema deloma, Zbiralcem in Grehom.
Prav tako z dvema deloma, kratkim romanom Konec zgodbe in več kot osemstostranskim Druga preteklost je na seznamu Vinko Möderndorfer, finalist kresnika leta 1997 (Tek za rdečo hudičevko), 2006 (Ljubezni Sinjebradca) in 2007 (Nespečnost), med deseterico pa še leta 2003 (Predmestje), 2004 (Omejen rok trajanja), 2009 (Opoldne nekega dne) in 2014 (Balzacov popek).
Med doslejšnjimi finalisti za kresnika, ki so lani izdali nov roman, so še Jurij Hudolin z delom Trst via Ljubljana, finalist je bil leta 2014 (Ingrid Rosenfeld), med deseterico tudi lani (Osnove ljubezni in zla), Igor Karlovšek, finalist leta 1995 (Klan), med deseterico leta 2005 (Gimnazijec), z Bahamskim dokumentom, Florjan Lipuš, letos z romanom Gramoz, je bil med finalisti leta 1992 (Srčne pege), 1996 (Stesnitev) in 2004 (Boštjanov let), zdajšnji minister za kulturo Tone Peršak je na seznamu z romanom Preobrazbe, med finalisti kresnika je bil leta 2014 (Usedline).
Prav tako sta na seznamu dve finalistki iz leta 2008, Nataša Kramberger s Primerljivimi hektarji (pred devetimi leti je pritegnila pozornost žirije z romanom Nebesa v robidah) in Suzana Tratnik z romanom Tombola ali življenje! (finalistka leta 2008 je bila z romanom Tretji svet).
Na Nukovem seznamu je z romanom Neverend tudi Aleš Šteger, med deseterico leta 2015 (Odpusti).
Prvič
Med pisatelji, ki so na seznamu prvič, so tri avtorice z romanesknimi prvenci: letošnja dobitnica nagrade Prešernovega sklada Simona Semenič z zvrstnim hibridom med dramo, prozo in esejem Me slišiš?, nekdanja novinarka Dela in Pogledov Agata Tomažič s prvencem Tik pod nebom (z zbirko kratkih zgodb Česar ne moreš povedati frizerki je leta 2015 suvereno stopila na tukajšnje literarno prizorišče) in Lara Paukovič, podiplomska študentka primerjalne književnosti in anglistike, novinarka in pred časom urednica literarne sekcije kulturne platforme Koridor, z romanesknim prvencem Poletje v gostilni.
Pet finalistov za kresnika bo znanih 23. maja, zmagovalec pa mesec pozneje, na kresni večer po enourni klavzuri žirije v Cankarjevi spominski sobi na ljubljanskem Rožniku.
