Tiskane izdaje
Dobrih knjig, vrednih pozornega in užitkarskega branja, vsako leto izide precej. Žirija Delove nagrade za roman kresnik je prebrala več kot 130 lanskoletnih romanov in dobrih je bilo več, kot jih gre v zdaj objavljeno deseterico. Še pol manj knjig bo v igri čez mesec.
Štiričlanska žirija Delove nagrade za roman leta kresnik, ki ji predseduje literarna kritičarka in pisateljica Gabriela Babnik, v njej pa sodelujejo še pesnica in novinarka kulturne redakcije nacionalnega radia Tina Kozin, literarni kritik, pisatelj in glavni urednik revije Mentor Aljoša Harlamov in literarni kritik in novinar kulturne redakcije Dela Igor Bratož, je po tradiciji dva meseca pred kresnim večerom na ljubljanskem Rožniku včeraj zvečer oznanila naslove deseterice romanov, ki ostajajo v igri za jubilejnega petindvajsetega kresnika.
Od lanskoletne bere več kot stotridesetih romanov – na začetnem seznamu, ki ga sestavijo v oddelku za slovensko bibliografijo Narodne in univerzitetne knjižnice, je bilo kar stodvainštirideset naslovov, več kot štirideset več kot leto prej, med njimi tudi nekaj mladinskih ali biografskih del ali neromanov ali ponatisov – so žirantki in žiranta v finalno deseterico uvrstili romane Evalda Flisarja Tam me boš našel (Sodobnost International), Polone Glavan Kakorkoli (Beletrina), Katarine Marinčič Po njihovih besedah (Modrijan), Mihe Mazzinija Izbrisana (Goga), Sebastijana Preglja Kronika pozabljanja (Goga), Veronike Simoniti Kameno seme (Litera), Andreja E. Skubica Samo pridi domov (Modrijan), Marka Sosiča Kratki roman o snegu in ljubezni (Litera), Dušana Šarotarja Panorama: pripoved o poteku dogodkov (Beletrina) in Aleša Štegra Odpusti (Beletrina).
Izbranih deset naslovov je izšlo v lanskoletnih programih petih tukajšnjih založb, tri je izdala Beletrina, po dva založba Modrijan, založba Goga in založba Litera, enega Sodobnost International.
Število prvoizdanih izvirnih slovenskih romanov se je v času od prvega kresnika, ko so nagrajenca izbirali izmed vsega sedemnajstih knjig, v dveh ROMANtičnih desetletjih povzpelo krepko čez sto in se zadnja leta – izjema je bilo lansko leto, ko je bilo skupno število knjig, ki jih je žirija upoštevala pri svojem branju, sedemindevetdeset – nikdar ni spustilo pod sto.
Komu bo na letošnji kresni večer na Rožniku po klavzuri žirije pripadla čast, da gre v slavo svojega romana in njegovega medijskega učinka prižgat kresni ogenj, ki simbolično razsvetli kresno noč in pokaže bralcem pot do dobrih knjig, ta hip ni mogoče vedeti.
Pogled na seznam z deseterico romanov pove, da se je rožniške (in prej muljavske, prvo leto pa obmurske, natančneje razkriške) prireditve, katere pobudnik oziroma duhovni oče je pisatelj Vlado Žabot, leta 1997 tudi sam dobitnik kresnika za roman Volčje noči, udeležilo kar osem od desetih letošnjih nominirancev.
Izmed izbrane deseterice je bil Evald Flisar s svojimi romani v ožjem izboru za kresnika že osemkrat, Polona Glavan je bila med nominiranci leta 2002 z romanom Noč v Evropi, tistega leta, ko je kresnik pripadel Katarini Marinčič za roman Prikrita harmonija.
Miha Mazzini je bil med deseterico leta 2011 z romanom Nemška loterija, Sebastijan Pregelj je bil z romanom Leta milosti med nominiranci leta 2005, leta 2009 z romanom Na terasi babilonskega stolpa, dve leti kasneje med petimi finalisti še z romanom Mož, ki je jahal tigra.
Andrej E. Skubic je kresnika dobil leta 2000 za svoj romaneskni prvenec Grenki med in leta 2012 za roman Koliko si moja?, leta 2002 je bil med nominiranci z romanom Fužinski bluz, leta 2007 s Popkornom, leta 2010 je med prvo peterico prišel z romanom Lahko.
Marko Sosič je bil med peterico finalistov leta 1998 z romanom Balerina, balerina, leta 2006 je med pet finalistov prišel z romanom Tito, amor mijo, leta 2013 je bil finalist z romanom Ki od daleč prihajaš v mojo bližino.
Dušan Šarotar je bil med petimi finalisti leta 2008 z romanom Biljard v Dobrayu. Veronika Simoniti in Aleš Šteger sta med izbranimi avtorji letos prvič.
Velika peterica romanov oziroma njihovih avtorjev bo – kot veleva kresnikovska tradicija – znana čez mesec, 23. maja, mesec dni kasneje, na kresni večer 23. junija, pa bo na ljubljanskem Rožniku po klavzuri žirije v Cankarjevi spominski sobi izbran zmagovalec, petindvajseti lavreat kresnika, ki bo v čast svojega in slovenskega romana ob rožniški cerkvi Marijinega obiskanja prižgal tradicionalni kresni ogenj.
Doslejšnji dobitniki nagrade so Lojze Kovačič (prejel ga je dvakrat, drugega posmrtno), Feri Lainšček (dvakrat), Miloš Mikeln, Andrej Hieng, Tone Perčič, Berta Bojetu, Vlado Žabot, Zoran Hočevar, Drago Jančar (trikrat), Andrej E. Skubic (dvakrat), Katarina Marinčič, Rudi Šeligo, Alojz Rebula, Milan Dekleva, Štefan Kardoš, Tadej Golob, Goran Vojnović (dvakrat) in lansko leto Davorin Lenko.
Višina nagrade kresnik ostaja enaka: odgovorna urednica časnika Delo Mateja Babič Stermecki bo nagrajencu na kresni večer na Rožniku izročila ček za pet tisoč evrov.
