Kresnik 25: Kristalni čas je Kovačič zelo intenzivno pisal dva meseca

Kovačičeva vdova in njena hči Miriam Drev obujata spomine na pisatelja in na čas, ko je pisal roman Kristalni čas.

Objavljeno
10. junij 2016 17.11
Beba Ksaverija Kogovšek, nekdanja žena pisatelja Lojzeta Kovačiča. Ljubljana, Slovenija 10.junija 2016. [Kogovšek Beba Ksaverija,upokojenci,domovi za starejše občane]
Valentina Plahuta Simčič
Valentina Plahuta Simčič

»Ko stopi B, zberem vse svoje sile. Iz preprostega razloga, ker jo imam rad. In ta ljubezen je važnejša od mene in vsega, kar je zanimivega na meni: B je v njenem središču.« To je odlomek iz romana Kristalni čas Lojzeta Kovačiča, ki je pravkar dobil srebrnega kresnika. B je Ksaverija Kogovšek Kovačič - Beba, pisateljeva življenjska sopotnica. V Kristalnem času igra pomembno vlogo kot eden od romanesknih likov. Toda to še ni vse; pri nastajanju Kristalnega časa je sodelovala tudi tako, da je pretipkala Kovačičev rokopis, raztresen na listkih, in bila prva bralka romana.

Danes 81-letna Ksaverija Kogovšek Kovačič - Beba se še jasno spominja časa, ko je Lojze Kovačič pisal Kristalni čas. Bilo je leta 1990, delal je izjemno intenzivno, saj je roman končal v vsega dveh mesecih. »Pisal je do štirih zjutraj, potem je šel spat, ob treh popoldne je šel na delo v Pionirski dom, zvečer pa se je ponovno lotil pisanja.« Pisal je po svoji ustaljeni navadi, na roko pa razne liste in listke, potem pa je Beba te njegove zapiske pretipkovala. »Nosil mi je po dva ali tri liste naenkrat, pretipkovala sem, ko sem imela čas. Pisanje je teklo gladko, ampak včasih je bil zelo jezen. Zakaj, pravzaprav ne vem, ker nisem silila vanj,« se spominja Beba.

Beba je bila Kovačičeva prva bralka pri mnogih romanih in zbirkah kratke proze: Prišlekih, Prahu, Vzemljohodu, Kristalnem času, Otroških stvareh, Zrele reči pa je po njegovi smrti pomagala sestaviti skupaj po njegovih načrtih. Kot pravi, je Lojze pravzaprav redko potreboval njen nasvet, bil je zelo samostojen. Sicer pa sta se, kar zadeva njegova besedila, v 99,99 odstotka primerov strinjala, kakih hudih polemik ni bilo.

Kovačič v Petih fragmentih pravi, da sam s sabo ne bi hotel živeti, da ni prijeten človek. Kaj o tem meni njegova življenjska sopotnica? »Imel je svoje muhe, še posebej ko je končeval kak roman, je postal nemiren. Ampak drugače tega ne bi mogla reči. Imel me je zelo rad.«

Beba Kogovšek Kovačičeve romane še vedno rada bere, ob tem pa se spominja predvsem, kaj sta se pogovarjala, ko jih je pisal. Njen najljubši Kovačičev roman je Otroške stvari.

»Kristalni čas mi je prinesel na Dunaj«

Miriam Drev, Bebina hči, se Lojzeta Kovačiča in časa, ko je nastal roman Kristalni čas, spominja takole: »Lojze, drugi življenjski sopotnik moje mame, mi je Kristalni čas novembra 1990 prinesel na Dunaj, kjer sem takrat živela z družino. Roman spada v špico njegovih del.

Vsako njegovo novo knjigo sem dobila še dišečo po tiskarni, kajti nestrpno je čakal, da mu, komparativistka, povem svoje mnenje o njej. Zdaj ko imam za sabo več lastnih avtorskih knjig, ga čedalje bolj razumem: seveda želiš izvedeti, kako se na tisto, kar si ustvarjal v osami svojega pisateljskega prostora, odzove nekdo drug. In, o, ja, Lojze se je znal umakniti v samoto! Njegova literatura je bila v najintenzivnejših fazah dela zanj brezpogojna prioriteta.

V najinem odnosu z Lojzetom so se v treh desetletjih srečevanj, skupnih počitnic na Bledu in Belem križu, nedeljskih kosil in praznovanj, tudi reševanju kakšne življenjske zagate stkale močne vezi, zaupnost. Toliko pogovorov o globokih, neenostavnih stvareh! In naj povem: Lojze je cenil žensko v njeni samonikli ustvarjalnosti. Ob vsej njegovi močni erotični naravi, ki jo izpoveduje tudi v Kristalnem času, zanj nikoli ni bila objekt ali zgolj izpolnjevalka nekih družbeno-družinskih funkcij.«