Frankfurtski knjižni sejem: Leto 2021 je čedalje bliže ...

V središču projekta Francfort en français je francoščina, in to ne le kot zelo razširjen, ampak tudi kot zaželen jezik.
Objavljeno
11. oktober 2017 20.41
Igor Bratož
Igor Bratož

Ni pomagalo, da je na knjižni sejem v Frankfurt prišla delegacija slovenskega ministrstva za kulturo z ministrom na čelu, organizatorji – borzno združenje založnikov in knjigotržcev – so med poudarke prvega dneva prireditve za trop tisočih novinarjev raje vključili sprehod po The Arts+, novem kulturnem ekosistemu, sprehod po dobrojedski galeriji in pozdrav direktorja sejma Jürgena Boosa direktorju ameriške založbe HarperCollins, ki praznuje dvestoletnico delovanja.

Francija, častna gostja sejma, kar je naziv in priložnost, za katero se resno poteguje tudi Slovenija, je že prvi dan pokazala velik zamah: v središču projekta Francfort en français je francoščina, ne le kot zelo razširjen, ampak kot zaželen jezik, ki prinaša prednost. Tudi kot jezik, ki so si ga avtorji iz nefrankofonega sveta izbrali za jezik ustvarjanja in kot enega od razlogov za to navajajo »alternativni model kulturne raznolikosti, protipol dominantnega anglosaksonskega modela«.

V sejemskih predstavitvenih besedilih so Francozi še bolj konkretni, govorijo in naštevajo avtorje, katerih materni jezik sicer ni francoščina, a so jo izbrali kot jezik, v katerem so pisali ali pišejo literarna dela. Takih, so dodali organizatorji francoskega nastopa v Frankfurtu, je izredno malo.

Joseph Conrad in Vladimir Nabokov sta briljantni izjemi, a vendar so jih našteli precej, od Casanove in Becketta, prek Ciorana, Ionesca in Juliena Greena, do Jorgeja Semprúna, med sodobnimi pa so omenili Vassilisa Alexakisa iz Grčije, Silvio Baron Supervielle iz Urugvaja, Michaela Edwarda iz Velike Britanije, Georges-Arthurja Goldschmidta iz Nemčije, Julijo Kristevo iz Bolgarije, Čeha Milana Kundero, dobitnika Goncourtove nagrade Jonathana Littella iz Združenih držav Amerike, Amina Maaloufa iz Libanona, ruskega pisatelja Andreïa Makina, prav tako dobitnika Goncourtove nagrade Atiqa Rahimija iz Afganistana, Bolgara Tzvetana Todorova, Zoé Valdés s Kube, kitajskega dobitnika Nobelove nagrade Gao Xingjiana, ne pozabijo pa seveda tudi na Brino Svit.

Evropa državljanov

Slavnostnega odprtja nove, večje slovenske sejmiščne stojnice so se udeležili minister Tone Peršak, državna sekretarka Damjana Pečnik in novi veleposlanik Slovenije v Berlinu Franci But. Minister se je udeležil tudi neformalnega srečanja kulturnih ministrov EU, ki ga je ob francoskem fokusu na sejmu pripravila njegova francoska kolegica Françoise Nyssen.

Kaj takega se je na sejmu zgodilo prvič, ministri pa so razpravljali o konkretnih spodbudah, kako podpreti ambicijo, da bi oživili »Evropo državljanov« s kulturo, zlasti v luči kroženja idej, znanja in ustvarjalcev ter spoštovanja kulturne dediščine kot jedra skupne identitete in prihodnosti. V ospredju pogovora je bilo tudi vprašanje, kako lahko evropske politike obravnavajo vprašanja umetniške ustvarjalnosti in kulturne raznolikosti v digitalni dobi.

Delegacija z ministrom Peršakom se je sestala z vodstvom sejma, na Javni agenciji za knjigo pa so v predsejemski informaciji zapisali upanje, da bo JAK v začetku leta 2018 lahko javno naznanila podpis pogodbe o nastopu Slovenije kot častne gostje na knjižnem sejmu v Frankfurtu. V Frankfurtu bodo konec letošnjega leta odločali o naslednjem paketu častnih gostij (zadnja potrjena država je Kanada leta 2020, prihodnje leto prihaja v Frankfurt Gruzija), zato je minister srečanja v okviru frankfurtskega sejma izkoristil tudi za ponovno izpostavitev slovenske kandidature za častno gostjo frankfurtskega sejma leta 2021.

Potegovanje za nastop Republike Slovenije kot osrednje gostje na najpomembnejšem mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu je bilo potrjeno s sklepom vlade aprila 2014, organizacijsko-izvedbena plat je bila zaupana Javni agenciji za knjigo RS. Ta projekt je eden od osrednjih ciljev na področju knjige v nacionalnem programu za kulturo 2014–2017, hkrati, so dodali na ministrstvu, bi bil tudi edinstvena priložnost, da bi leta 2021 postal osrednji slovenski kulturni dogodek ob predsedovanju Slovenije.