Tiskane izdaje
Na razpravi z naslovom Poezija in turizem, ki jo je vodil Goran Potočnik Černe, je sicer tekla beseda o povezavah med tema na videz nepovezanima fenomenoma. Govorci so se strinjali, da kulturni turizem v Sloveniji še ni dovolj razvit, čeprav Unesco, kot je povedala Janja Spevan, ki se ukvarja z literarnim turizmom, napoveduje, da je prav to veja turizma, ki se bo do leta 2020 najbolj razvila.
Na področju kulturnega turizma so po besedah soustanoviteljice multidisciplinarnega raziskovalnega instituta Maribor Polonce Blažič veliko naredili Avstrijci, a tega niso storili čez noč, saj so v to področje vlagali več kot deset let.
Prenizka cena literature?
V Sloveniji ima od mest daleč največ turistov Ljubljana, močan pa je tudi obalni in zdraviliški turizem, in prav gostje zdravilišč so tisti, ki bi jih po besedah Blažičeve najbolj zanimal kulturni turizem. Kot je poudarila, je v turizmu treba misliti na večje množice, ne le na elitne skupine, ki jih zanima, denimo, literatura.
Po besedah pesnice in direktorice mladinskega centra v Celju Glorjane Veber bi lahko prodajali tudi literaturo, vendar si, kot je dejala, »slovenski pesniki ne damo dovolj visoke cene; ljudi vabimo na brezplačne literarne večere, jim ponujamo zastonj vino in pecivo ter jim za povrh ponudimo še zastonj knjigo«.
Kot je povedala Spevanova, je v svetu vedno večji poudarek na pripovedovanju zgodb, ki jih ima Slovenija nešteto. Lahko bi, denimo, ob Soči prodajali zgodbo Hemingwaya na soški fronti. Blažičeva se s sogovornico ni povsem strinjala, saj, kot je dejala, Slovenijo tujci vidijo kot naravni, še neraziskan prostor, in ne kot kulturni biser. »In to si moramo priznati, ne moremo biti svetovni prvaki na vseh področjih,« je menila.
Poezija ne more rešiti slovenskega turizma
Potočnik Černe je dejal, da si ne dela utvar, da bi lahko poezija rešila slovenski turizem, a vendar bi se jo dalo izkoristiti. Spevanova je ob tem omenila projekt slovensko pisateljsko pot ter turistični obisk Vrhnike, kjer na celosten način predstavijo vse od mesta, Cankarjevega dela do kave in skodelice, ki jo lahko turist odnese domov kot spominek.
Vsi govorniki so se strinjali z Blažičevo, ki je dejala, da se moramo zavedati, da smo le prehodna država. Povprečna doba turista na slovenskih tleh je 2,7 dni. Vebrova je pojasnila, da se s to problematiko spopadajo tudi v mladinskem centru v Celju, saj vedo, da so le vmesna destinacija, zato poskušajo z različnimi aktivnostmi turiste čim dlje zadržati v mestu.
Po razpravi so razglasili Stritarjevo nagrajenko, ki ji bo nagrado izročili v soboto, 4. julija, na sklepni prireditvi festivala Pranger, ki bo v kulturnem centru Rogaške Slatine.
