Tiskane izdaje
Težava, ki je bila inherentna prvi izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika, ostaja tako rekoč nespremenjena tudi v drugi, dopolnjeni in deloma prenovljeni izdaji: slovar ni normativni priročnik. Kako se jezikovnim rečem streže, razlaga pravopis, SSKJ pa lovi rabo.
Novi slovar, so povedali jezikoslovci z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, je dopolnjen z besedami, besednimi zvezami in pomeni, ki so se v slovenščini pojavili in uveljavili v zadnjih dveh desetletjih, prenovljen pa je v tistih delih, ki so nujno potrebovali aktualizacijo in posodobitve.
SSKJ2 torej prikazuje slovensko besedje od druge polovice 19. stoletja do leta 2013. Večina dodanih besed in pomenov se naslanja na gradivo iz Slovarja novejšega besedja slovenskega jezika.
Pritisk rabe
Slovar potemtakem detektira besedje, ki ga na pladnju ponuja raba; s tem ni seveda nič narobe, le zakaj bi pisali tako, kot v slovarju ne piše. Ali pač? Prav tako vemo, da uvrstitev ali neuvrstitev gesla v slovar ni nekaj usodnega, slovaropisci pač samo popisujejo, prikazujejo in opisujejo tisto, kar se jim ponuja.
Pri tem početju, uslovarjanju, se dogaja, da zaradi prenizke frekvence beseda, ki ima brez dvoma velik, tako rekoč nacionalno usoden pomen, ne najde poti v slovar in ji slovaropisci pri tem ne pomagajo (taka je na primer betola oziroma petola, brez katere se ne bi hvalili s piransko soljo in solnim cvetom), dogaja se tudi, da raba, ki je bila morda prej sankcionirana, zdaj nenadoma ni več.
To samo po sebi ni problem, med prvimi, sicer ne še javnimi odzivi uporabnikov, pa ni mogoče spregledati nezaupljivosti, češ da gre vendar za slovar knjižnega in ne pogovornega jezika. V tem primeru se nenormativnost izkaže za olajševalno okoliščino.
Bejbo, ful, filing, kul, opa, smajlija, ups, vau oziroma vav imamo zdaj v slovarju, a s kvalifikatorjem pogovorno, gre pač za besede, pomene ali zveze »iz vsakdanje govorice ljudi, kadar ne govorijo v narečju«. Kogar skrbijo bolj jezikovnopolicijski ukrepi, se bo moral še malo načakati.
V predgovoru k drugi izdaji predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Marko Snoj obvešča: »Na vprašanje, kdaj bomo Slovenci dobili nov informativno-normativni slovar sodobne knjižne slovenščine, ki bo zadostil vsem pričakovanjem sodobnega slovaropisja in duhu današnjega časa, v razmerah, ki so na Slovenskem skoraj vedno zapletene, žal ni mogoče odgovoriti z gotovostjo.«
Novo, staro, izginulo
Kaj je v slovarju novega? V napovedih pred izidom je bilo mogoče prebrati, da so sestavljavci v SSKJ2 uvrstili 4521 novih slovarskih sestavkov, že prej uslovarjenim besedam so našli še 1517 novih pomenov, na nekaj gesel pa je vplival zakon o industrijski lastnini: na zahtevo imetnikov blagovnih znamk, ki so se sklicevali na ustrezen člen zakona, so morali izjemoma izločiti nekatere slovarske sestavke; med koksov in koktajl ni v SSKJ2 nič, v starem SSKJ pa smo lahko brali, da je kokta osvežujoča brezalkoholna pijača iz izvlečkov zdravilnih zelišč, zlasti šipka.
Poleg kokte oziroma cockte v novem slovarju manjkajo tudi superga, teflon, teflonski in tetrapak. Vse bolj opazen in priljubljen stand up komik je zdaj vendar v SSKJ2 , ob tem je mogoče potarnati, zakaj za ta pojav nimamo dobre slovenske besede, kak predlog bi bil več kot dobrodošel; morda utegne odpomoči nov spletni naslov fran.si, »google slovenskih slovarjev«, ki združuje dvajset slovarjev, predvsem pa omogoča predlaganje novih slovenskih besed namesto tujih. »Poimenovalna potreba«, kot temu rečejo jezikoslovci, je velika.
Mala miš, dolga razlaga
Za oljčno olje, ki ga marsikateri kuhajoči še po letih siljenja dojema kot neprimeren fenomen, se zdi, da se nekakšen frivolno prosti način zaukazane rabe ohranja: razlaga besede oljčen zelo jasno, povsem nedvoumno določa, da je pač pridevnik, »nanašajoč se na oljko«, a detektira tudi »deviško oljčno olje«, uporabnike stare šole pa utegne pomiriti formulacija v geslu olje, ki omenja »bučno, olivno, rastlinsko olje«.
Bitcoin ali bitkoin sta še besedi iz divjine, slovar ju ne opaža, čeprav s to valuto že lahko plačujemo, opisuje pa na primer smuti, ob katerem uporabnika usmerja k branju gesla smoothie, v katerem bo izvedel, da je to v mešalniku pripravljen napitek iz sadja ali zelenjave.
Tudi v tem primeru geslo kar kliče po odločnem slovenjenju ali predlogu za smiselno in domiselno izvirno slovensko poimenovanje. Med smrtovnico in smučem v SSKJ ni nič, v SSKJ2 pa je geslo SMS, dopuščajoče tudi zapis sms (hudo zanimivo: izgovor prve oblike je esemès, druge pa səməsə).
Geslo link je v SSKJ2 dobilo nov pomen, napravi za prenos zvočnih in televizijskih signalov z usmerjenimi mikrovalovi se je pridružil »element računalniškega dokumenta, ki omogoča premik v drug dokument ali na drugo mesto v istem dokumentu«.
Da to storimo, je seveda dobro, če imamo pri roki oziroma v roki ustrezno orodje, ki je »manjša, po obliki roki prilagojena naprava z gumbi za podajanje ukazov, ki je povezana z računalnikom in s premikanjem po ustrezni podlagi omogoča premikanje kazalca na računalniškem zaslonu«.
Stare besede, novi pomeni
Med 4500 novimi besedami v SSKJ2, je povedal Marko Snoj, »niso samo tujke, kot so tajkun, evro ali velnes, ampak tudi popolnoma domače besede, ki jih pred letom 1991 ni bilo, na primer porjavitev ali zatipek. Prej smo temu rekli tipkovna napaka.«
Hitro listanje pokaže, da so odslej uslovarjene besede kot agiliti, ajurveda, al dente, antivirusnik, aromaterapija, batler, bejba, berljiv, berljivost, bermude, binkoštnik, biomedicina, biseksualec, bleščilo, bolezen norih krav, bralnik, burka, bušizem, casual, catering, CD, čaga, džek, ekokmetija, e-pošta, evroposlanec, fitnes, flamenko, glos, heavy metal, hekanje, humanistika, humoristka, irakizirati, irokeza, janševec, janšizem, kučanovec, mocarela, neumetnosten, osamosvojitelj, ostrostrelka, obstrukcijski, obštudijski, obšolski, pajkice, pesto, ptičja gripa, suši, tajkun, tofu, tris, udbomafijski, vegan, všečkati itd. Doslejšnji govornici se je v SSKJ2 pridružila še govorka, jakuzzi je verjetno zaradi reklamarske rabe, ki ljubi vse tuje, zapisan citatno, mami in oči sta dobila prednike v obliki babi in dedija, nov, sodobno turoben pomen je dobilo geslo prekaren, pomlad pa je dobila dodaten pomen slovenska pomlad.
Vpliv radikalnih aktivistov
Za malce razburjenja so ob izidu novega slovarja poskrbeli na spletni strani 24kul.si, namenjeni informiranju članov in simpatizerjev neprofitne organizacije Zavod za družino in kulturo življenja, ko so sredi prejšnjega tedna objavili poziv bralcem, naj čim prej odpovejo naročila na Slovar slovenskega knjižnega jezika in s tem odrečejo finančno podporo ideološko spornemu jezikovnemu projektu Cankarjeve založbe.
Zavod je zmotila nova slovarska razlaga pojma družina, ki ni več »zakonski par z otroki ali brez njih«, ampak »skupnost enega ali obeh staršev z otrokom, otroki«. V tej formulaciji vidijo vpliv »slovenskih radikalnih organizacij«, »radikalnih aktivistov in zagovornikov teorije spola«.
V sobotnem pisnem soočenju v časniku Večer je duhovnik Branko Cestnik zapisal, da v tej spremembi vidi »zvijačnost«: »Ne morem se otresti občutka, da je nekdo zlorabil položaj. Ne govorim o političnem in formalnem položaju, temveč o profesionalnem in moralnem položaju.«
Jezikoslovec Kozma Ahačič mu je odgovoril, da je poslanstvo takih slovarjev, kakršen je SSKJ2 , »popisovati jezik ter ob tem na podlagi rabe in pri spornih primerih tudi na podlagi dodatnega strokovnega premisleka oblikovati zanesljiv popis tega, kar je, ki bo usmerjal (ne pa zapovedoval) tisto, kar bo. (...) 'Radikalni aktivisti', kot jih omenja gornja kritika, torej niso piscem slovarja ničesar narekovali.«
