Tiskane izdaje
Precej let je minilo od takrat, ko so v Frankfurtu ponosno razglašali, da so se največjega knjižnega sejma na svetu udeležili tudi založniki iz Irana. Letos je drugače: zaradi nastopa Salmana Rushdieja je iransko ministrstvo za kulturo udeležbo odpovedalo.
Napovedani nastop britanskega pisatelja na uvodni tiskovni konferenci so Iranci imenovali »protikulturno dejanje« in tudi ostale islamske države pozvali k bojkotu. Vendar pa je danes direktor frankfurtskega sejma Jürgen Boos na otvoritveni tiskovni konferenci, kjer se je trlo varnostnikov, z nasmehom pozdravil Salmana Rushdieja in navrgel, da na sejmu, ki je po njegovem mnenju glavno mesto idej, o svobodi izražanja pač ni mogoče razpravljati, s še večjim nasmehom pa je povedal, da iranskega poziva k bojkotu ni upoštevala nobena islamska država, celo iz Teherana pa da prihaja v Frankfurt okrog sedemsto predstavnikov založb.
Rushdie je v svojem nastopu – sejem je, kot je povedal, obiskal drugič, že prvič ga je presenetila velikost in raznolikost ponudbe – povedal, da je založništvo velika industrija in hkrati »utelešenje svobode govora«, tudi mnogi njeni varuhi po njegovem mnenju prihajajo iz založniškega sveta.
Seveda se Rushdie ni izognil premisleku o svobodi izražanja: »Nekdaj sem mislil, da bi morala biti svoboda govora pri nas na Zahodu kot zrak, ki ga dihamo, torej nekaj povsem samoumevnega. Bitko za svobodo izražanja smo dobili že pred sto in več leti, a je dejstvo, da jo moramo še bojevati, posledica novejših fenomenov, groženj in resničnega nasilja. Grozili so posameznikom iz založniškega sveta in to je sprožilo strah, ki je bil povsem resničen.«
Napadi na svobodo govora po Rushdiejevem mnenju prihajajo od tam, kjer svobode ni: »Mi smo živali, ki si pripovedujemo zgodbe, z zgodbami se razumemo med sabo, človekovo življenje je nedokončana zgodba, ki se zapleta v druge in le s temi zgodbami se ne glede na jezik, vero ali vse drugo razumemo. Cenzura je torej napad na samo naravo človeka.«
A tudi cenzura in nadzor, meni Rushdie, nista večna, ravno narobe: tirani so zatirali pisatelje, ker so verjeli le eni, svoji različici resnice, umetnosti pa so se bali, ker govori na svoj način, resnična je, ker priznava da ni resnična in kot taka nevarna tistim, ki bi pripovedi radi nadzorovali. Pogosto literatura take bitke preživi, poezija Osipa Mandelštama na primer je preživela ruski režim, poezija Federica Garcíe Lorce svoj španski režim. Literatura je močna, pisatelji so šibki, je svoj nastop sklenil Rushdie.
Sejma, ki se začenja jutri, sklenil pa se bo v nedeljo, ko bo nemško Borzno združenje založnikov in knjigotržcev podelilo tradicionalno nagrado za mir – letos jo prejme nemški orientalist iranskega rodu Navid Kermani –, se po Boosovih besedah udeležuje več kot 7200 razstavljalcev iz 104 držav.
Na slovenski nacionalni stojnici, ki jo organizira Javna agencija za knjigo (JAK), so med posebne pozornosti vrednimi slovenski avtorji od Borisa Pahorja do Slavoja Žižka predstavljeni tudi dobitniki Delove nagrade kresnik iz zadnjih petih let. Delegacija JAK bo pojutrišnjem direktorju Boosu uradno predala vsebinski elaborat slovenske kandidature za nastop v vlogi častne gostje na frankfurtskem knjižnem sejmu.
