Tiskane izdaje
Slovenski ljubitelji knjig, ki se radi potikajo po knjigarniških ulicah svetovnih prestolnic, kot je denimo londonski Charing Cross Road, si verjetno niti pomisliti niso upali, da bi lahko imeli približek takega knjižnega raja tudi doma. Pa ga imajo. Na ljubljanski Trubarjevi ulici so pred dnevi odprli že tretjo knjigarno.
Gre za knjigarno Mladinske knjige Trgovine, ki se je v soseščini pridružila Modrijanovi knjigarni in Hiši sanjajočih knjig. Kot smo se poučili v nedavno izdani knjigi Sama Ruglja Izgubljeni bralec, se knjigi na Slovenskem slabo godi, saj so bralci izumirajoča vrsta, in če bo šlo tako naprej, jih čaka usoda dinozavrov.
S tega stališča je pojav nove knjigarne presenetljiva novica. No, kot pojasnjuje direktorica Mladinske knjige Trgovine Iva Premerl, ne gre za novo knjigarno, temveč so jo le preselili z Wolfove. Za ta korak so se odločili izključno iz poslovnih razlogov. Preseljena knjigarna je po orientaciji univerzalna urbana knjigarna z dodatno papirniško in darilno ponudbo. Ker je v tem delu ulice kar nekaj lokalov, povezanih z zdravim načinom življenja, knjigarna ponuja tudi pester nabor knjig o zdravju.
Tri knjigarne na kupu
Iva Premerl bojazni, da bi se med tremi knjigarnami pojavila prevelika konkurenca, ne čuti: »Ravno nasprotno. Izkušnje iz tujine potrjujejo, da večja koncentracija dobrih knjigarn lahko pripelje tudi do večjega števila kupcev, ki iščejo širšo ponudbo knjig na enem mestu. Vsekakor pa se knjigarne na Trubarjevi med seboj dovolj razlikujejo in s tem dopolnjujejo ter tako predstavljajo celovito ponudbo za najrazličnejše okuse.«
Tudi direktor Cankarjeve založbe in profesor na oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete Miha Kovač meni, da so tri knjigarne na kupu dobra stvar. »V Oxfordu sta recimo na glavnem mestnem trgu dve knjigarni, ki po kvadraturi obsegata kake štiri Konzorcije.« Aleš Novak, direktor Javne agencije za knjigo RS (JAK), dodaja, da če se bodo tri knjigarne povezale in pripravljale skupne kulturne programe, bo to odlična promocija za knjigo.
V resnici ne kaže slabo
Izginjanje bralcev očitno ne pomeni tudi izginjanja knjigarn. Primerjave med letom 1998 in 2013, ki sta jih opravila Miha Kovač in Rok Gregorin in so objavljene kot del raziskave Bralna kultura v Sloveniji, so pokazale, da se je v tem obdobju knjigarniška prodaja povečala, in sicer predvsem na račun upada drugih prodajnih poti, recimo akviziterskih. Maloprodajnih mest za knjigo je bistveno več, kot jih je bilo leta 1998, verjetno okoli tisoč, leta 1998 pa je bilo nekaj več kot sto knjigarn oziroma trgovin, ki so prodajale papirno galanterijo in knjige, pravi Kovač.
Samo Rugelj govori o istem: »Po letu 2000 se je prodajna pokrajina za tiskane knjige v Sloveniji precej spremenila. Knjiga, ki je bila po številu prodajnih mest v devetdesetih v zatonu, se je po letu 2004 kot nižjecenovna broširana različica razširila na več kot tisoč prodajnih mest po Sloveniji. Upadanje direktne, torej akviziterske prodaje knjig je še okrepilo možnost odpiranja novih knjigarn. Ta trend je zaustavila kriza v zadnjih šestih letih.«
Glavna lastnika knjigarn v Sloveniji sta danes Učila International in Mladinska knjiga Trgovina, ki imata skupaj okoli osemdeset knjigarn. O knjigarnah Mladinske knjige, teh je 48, smo zadnje čase veliko pisali, saj to podjetje skupaj s knjigarnami že dlje časa neuspešno prodajajo. Drugih knjigarn (poleg tistih v lasti MK in Učil) je v Sloveniji najbrž manj kot deset. To so Modrijanova knjigarna, Hiša sanjajočih knjig, Zvezdica Zaspanka, Libris, Haček, Zdaj, Azil, Beletrina ... Sicer pa je odgovor na vprašanje, koliko je v Sloveniji knjigarn, v veliki meri povezan tudi s tem, kako knjigarno definiramo, opozarja Kovač.
Tudi Aleš Novak navaja spodbudne podatke. Klasične knjigarne so v Sloveniji po ugotovitvah zadnje raziskave daleč najpomembnejše prodajno mesto za knjige, raste pa delež drugih prodajnih poti, kot so trgovski centri ter prodaja prek spletnih knjigarn ali spletnih strani založb. Pomen in vloga klasičnih knjigarn presegata zgolj prodajni vidik, saj so kakovostne knjigarne tudi kulturna središča, meni Novak.
Samo Rugelj opozarja še na eno dejstvo: »Z uveljavitvijo zakona o enotni ceni knjige pred približno pol leta, ki je založbam otežil spodbujanje lastne prodaje s popusti končnemu kupcu, je knjigarnam zdaj tudi formalno vrnjena primarna in ključna vloga osrednjega mesta za nakup knjig.« Da so od zakona največ profitirale prav male knjigarne, ugotavlja tudi Zdravko Kafol, direktor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS. Ta zakon je najboljše, kar se je lahko zgodilo knjigarnam v zadnjega četrt stoletja, poudarja.
Spletna prodaja knjig
Poleg spremenjenih bralnih navad knjigarne ogroža tudi spletna prodaja knjig. Miha Kovač opozarja, da slovenskih spletnih knjigarn ni enostavno prešteti, saj danes vsaka založba prodaja svoje knjige po spletu. Emka je najbrž spletna knjigarna z največjo in najbolj pisano ponudbo v Sloveniji, ponuja okoli štirinajst tisoč naslovov, prodaja pa vsako leto naraste za nekaj odstotkov in je presegla milijon evrov letno.
Veliko vprašanje seveda je, kako velik je v Sloveniji Amazon. »Na podlagi raziskave Bralna kultura domnevam, da vsaj 15 odstotkov Slovencev kupuje pri njem, kar čisto lahko pomeni, da prodaja angleških knjig po spletu (v tiskani ali elektronski obliki) presega prodajo slovenskih knjig v slovenskih spletnih knjigarnah,« pravi Miha Kovač. O rasti spletne prodaje knjig govori tudi Aleš Novak: »Med letoma 1998 in 2013 se je prodaja knjig prek spleta pri nas povečala z 1 na 30 odstotkov.«
Prihodnost zidanih knjigarn
Vsi naši sogovorniki so glede prihodnosti zidanih knjigarn optimistični, kaže, da bodo preživele udar internetne konkurence. »Menim, da bodo zidane knjigarne pomembne tudi v prihodnje, pri tem pa se bodo najbrž primorane dinamično odzivati na aktualno dogajanje in razvijati prodajne in spremljevalne programe, zaradi katerih bodo (p)ostale privlačne za obiskovalce in kupce. Knjigarne prihodnosti bodo morale biti celovita družbena in družabna kulturna središča, ki bodo prepričala z atmosfero in izjemno knjigarniško izkušnjo. Tega splet ne more ponuditi,« pravi direktor JAK Aleš Novak.
Tudi Miha Kovač je optimističen glede prihodnosti tiskanih knjigarn: »Dussmann v Berlinu, mreža RED v Italiji, Foyles v Londonu, Konzorcij v Ljubljani, Blackwell v Oxfordu so živi in zdravi, v ZDA zasebne knjigarne delajo brez težav, tudi mreža Barnes & Noble vztraja ...
Treba je namreč vedeti, da je leta 1990 in 2000 po vseh razvitih državah število knjigarn eksplozivno raslo, in povsem možno je, da je daleč preseglo običajno povpraševanje, tako da se zdaj vračamo na konec osemdesetih in se bodo reči stabilizirale na tej ravni. Celo pri Amazonu razmišljajo o zidanih knjigarnah, saj izkušnje kažejo, da možnost fizičnega brskanja po knjigah blagodejno vpliva tudi na spletno prodajo knjig.«
Samo Rugelj ponuja še en vidik: »Zidane knjigarne so dokaj zanesljiv branik pred potencialnim vstopom kakega tujega spletnega knjižnega ponudnika – denimo Amazona –, ki bi tako ali tako seveda moral najprej razčistiti nabavne pogoje z izdajatelji slovenskih knjig. Pomen zidanih knjigarn za slovenski knjižni prostor najlaže opredelim z besedami, da njihova zdaj večja moč in vpliv prinašata še večjo kulturno odgovornost.«
