Mirko Jurak (1935–2014)

Nekrolog.

Objavljeno
09. oktober 2014 19.08
Igor Maver
Igor Maver

V 79. letu se je končala življenjska pot dr. Mirka Juraka, dolgoletnega rednega profesorja za angleško in ameriško književnost na Filozofski­ fakulteti Univerze v Ljubljani in mentorja številnim slovenskim študentom na dodiplomskem, magistrskem in doktorskem študiju, kakor tudi ameriškim, italijanskim in avstrijskim študentom, saj je poleg Univerze v Ljubljani dlje časa predaval tudi na Univerzi Drake v Iowi v ZDA, Univerzi v Mariboru ter Univerzah v Trstu in Celovcu.

V svoji bogati profesionalni karieri je bil tudi prodekan in nato dekan Filozofske fakultete, prorektor Univerze v Ljubljani, predsednik Slovenske izseljenske matice ter glavni in odgovorni urednik znanstvene revije Acta Neophilologica.

Mirko Jurak je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter nato opravil podiplomski študij na Univerzi Sussex v Veliki Britaniji pod mentorstvom slovitega literarnega zgodovinarja Davida Daichesa. Leta 1967 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani doktoriral s področja sodobne angleške dramatike, glavna področja njegovega dela so bila kasneje še elizabetinska dramatika, slovenska izseljenska književnost ter književnost z angleško govorečih območij, predvsem avstralska, kanadska in tudi ameriška. Pomembno je prispeval k poznavanju in raziskavam slovenske izseljenske književnosti, ki se je še posebej od slovenske osamosvojitve naprej vse bolj vključevala v slovenski ­literarni kanon.

Mirko Jurak je bil vselej inovativen: prvi je začel poučevati književnost v angleščini oziroma postkolonialne književnosti v angleško govorečih deželah, kar je bilo v osemdesetih letih tudi v evropskem merilu precejšnja novost. Na tujem je imel kot znanstvenik velik ugled in si je vselej in povsod izrecno prizadeval za uveljavitev slovenske znanosti in raziskovalcev.

Leta 1977 je prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča, 1989. veliko priznanje Filozofske­ fakultete, veliko priznanje Univerze v Ljubljani 1990. in leta 1999 še priznanje avstralske vlade. Njegova znanstvena bibliografija je obsežna in raznovrstna. Poleg številnih znanstvenih člankov je napisal vrsto monografij in učbenikov za študente na ljubljanski in mariborski univerzi in tudi za dijake.

Do zadnjega je pisal, in sicer o angleški dramatiki, predvsem v povezavi z njenimi vplivi na slovensko ustvarjanje, pri čemer je v zadnjih nekaj letih objavil več daljših študij o Shakespearu in slovenskih dramatikih, od Antona Tomaža Linharta, Frana Levstika, Ivana Cankarja do Otona Župančiča, Bratka Krefta in najnovejših slovenskih dramskih ustvarjalcev.

Poleg njegovih monografij so iz zadnjega obdobja njegovega delovanja pomembne uvodne študije k devetim novim izdajam Shakespearovih dram v prevodu Milana Jesiha, kakor tudi prvi prikaz slovenske izseljenske književnosti v Kanadi. Kolegi in številne generacije študentov ga bomo vselej ohranili v lepem spominu.