Tiskane izdaje
Čisto možno je, da boste o knjigi Na drugačen način (podnaslov Načela definiranja in razreševanja problemov) avtorjev Paula Watzlawicka, Johna Weaklanda in Richarda Fischa rekli, da je ena najbolj »norih«, kar ste jih letos brali. Začne se z matematičnimi pojmi, kot sta teorija grup in teorija logičnih tipov, težko teorijo pa avtorji v drugem delu aplicirajo na medčloveške odnose, spore in probleme.
Knjiga je prvič izšla leta 1974. Kot eno od »biblij« osebnostne preobrazbe in reševanja problemov jo je pri svojem delu redno uporabljal tudi slovenski psihiater Janez Rugelj. Samo Rugelj iz založbe UMco je povedal, da je to tudi eden od razlogov, da so se odločili za prevod knjige v slovenščino.
Trije avtorji, danes vsi že pokojni, so delali v centru za hitre terapije Inštituta za raziskave duševnosti v kalifornijskem Palo Altu. V knjigi predstavljajo svojo zanimivo ugotovitev iz praktičnega dela s pacienti, namreč da zdravorazumske rešitve človeških problemov pogosto ne pripeljejo do rešitev, presenetljivo pa pripeljejo do rešitev nelogične, paradoksalne rešitve. To je precej zapleteno branje, vsaj v prvem delu, a bralec kar nekako vztraja, ker čuti, da gre za nenavadne, revolucionarne ideje.
Stradajoči oblegovalcem vržejo vola
Avtorji najprej na teoretični podlagi, potem pa še v praksi, pokažejo, da obstajata dve vrsti sprememb: ena, ki se zgodi znotraj danega sistema, in sicer tako, da sistem ostane nespremenjen, in druga, ki spremeni sam sistem. Prva je sprememba prvega reda, druga drugega reda. Tisto, kar potrebujemo, če hočemo spremeniti odnose med ljudmi, so spremembe drugega reda. Problemi so nerešljivi, ker jih gledamo ukalupljeni v neki sistem, trenutek razsvetljenja in rešitve pa pride samo, če izstopimo iz tega sistema ali ga popolnoma spremenimo. Če ne spremenimo okoliščin, problem ne bo rešen.
Uvodoma avtorji navedejo zgodovinski primer spremembe drugega reda. Leta 1334 je tirolska vojvodinja Margareta Maultasch z vojsko obkolila grad Ostrovica na Koroškem. Oblegala ga je z upanjem, da se bodo branilci gradu sčasoma, ko jim bo zmanjkalo hrane in streliva, vdali. Čez nekaj časa so se branilci gradu res znašli v težavah, pestila jih je lakota. Ko so imeli samo še vola in dve vreči ječmena, se je poveljnik gradu odločil za tvegano dejanje: ukazal je ubiti vola, njegov trebuh pa napolniti z ječmenom.
Živalsko truplo so nato vrgli z grajske pečine na travnik pred oblegovalce. Vojvodinja je njihovo sporočilo razumela kot roganje, zato jo je minila volja za nadaljevanje obleganja in je z vojsko odšla dalje.
Še ena ilustrativna zgodba iz knjige: mlad par pride na zakonsko terapijo, ker bi se rad rešil moževe odvisnosti od staršev. Moški del para je namreč edinec in starši ga obsipavajo z vsemi vrstami daril in podpore. Mati jima hoče kuhati in čistiti stanovanje, plačevati račune v trgovini, oče čistiti avtomobil, kositi travo, plačevati račune v gostilni. Mlada dva se vsega tega branita in poskušata obdržati vsaj minimalno neodvisnost.
In kaj jima svetujejo terapevti, kako naj se rešita nadležnih staršev? Tako, da pustita stanovanje umazano, dovolita staršem, da naredijo vse zanju, in dovolita, da plačajo vse račune. Vse, kar starši ponudijo, naj nonšalantno sprejmeta.
Na prvi pogled se zdi, da ju bo to potisnilo še globlje v godljo, v kateri sta. Toda zgodi se ravno obratno: starši ugotovijo, da sta mlada dva preveč razvajena in jima zato nehajo vsiljevati svojo pomoč. To je tipičen primer »preokvirjenja«, se pravi spremembe konceptualnega in/ali emocionalnega zornega kota na situacijo.
Primeri, ki jih navajajo avtorji, niso samo iz njihove klinične prakse, temveč tudi iz filmov, zgodovine, politike in tako naprej. Njihov pristop je res široko uporaben, skoraj v vseh situacijah in položajih. Skratka, če hočete vedeti, kje ga lomite, da stvari ne gredo po vaših načrtih, in kako najti rešitev, je to prava knjiga za vas.
