Tiskane izdaje
Dobitnik 5. nagrade esAsi za najboljši prevod literarnega dela iz španščine v slovenski jezik je prevajalec Ferdinand Miklavc za prevod dela Galíndez Manuela Vázqueza Montalbána (1939–2003), ki ga je izdala založba Modrijan. Nagrado v višini 3.000 evrov mu je veleposlanik kraljevine Španije José Luis de la Peña izročil na slovesnosti v Rokopisni dvorani Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.
Prevajalec je v izjavi za Delo povedal, da do objave v časopisih, da je njegov prevod med finalisti, niti ni vedel, da je Galíndez, izvrstna literarna umetnina španskega pisatelja Manuela Vázqueza Montalbána, predlagan za imenitno nagrado, ki jo v okviru dialoga med špansko in slovensko kulturo za prevajalske dosežke podeljuje špansko veleposlaništvo:
»Zelo bom vesel, če se bo ob tej priložnosti na knjigo, ki jo je izdala založba Modrijan – k njej je poglobljen premislek o tako imenovanem nečistem junaku prispeval dr. Peter Vodopivec – usmeril žarek nekoliko večje pozornosti in če ga bo prebral tudi kdo, ki ga do zdaj še ni vzel v roke. Branje tega romana je namreč prav posebna izkušnja: literarni lik je vpet v tragično zgodbo, ki poteka v času od španske državljanske vojne vse do danes.«
Roman Galíndez, ki je v izvirniku izšel leta 1991, in je zanj barcelonski avtor prejel špansko državno nagrado za roman leta, je biografija, pripoved o življenju in smrti baskovskega politika in pisca Jesúsa de Galíndeza (1915–1956), španskega univerzitetnega profesorja prava v New Yorku, ki je zaradi svoje politične aktivnosti in raziskovalnega dela leta 1956 sredi belega dne izginil.
Njegovo življenje je zaznamovalo emigrantstvo: po Francovi zmagi se je kot privrženec republike umaknil v Francijo in od tam v Dominikansko republiko, kjer pa se je ponovno znašel pod okriljem diktatorskega režima. Delovanje diktatorja Trujilla je po prebegu v ZDA želel predstaviti v doktorski disertaciji, kar ga je nazadnje stalo življenja. Čeprav že precej let pozneje podobno usodo doživi tudi študentka Muriel Colbert, ki je raziskovala to skrivnostno izginotje in prek katere v romanu spoznavamo Galíndezovo življenje.
Ker pa Vázquez Montalbán dejstva iz življenja naslovnega junaka ne le dopolnjuje z domnevami, temveč zgodovinsko resničnost ves čas prepleta s fikcijo, lahko Galíndeza beremo tudi (ali celo predvsem) kot zgodovinski roman, literaturo v klasičnem pomenu besede. Poleg meje med zgodovinopisjem in fikcijo pisatelj prestopa še številne druge. Galíndez je prvo Montalbanovo delo v sloveščini.
Delo, ki je po vsebini in nekaterih slogovnih prijemih politični triler, je obenem izrazito opredeljena, celo angažirana književnost, ki pa se oznaki književnosti na tezo izogne z ironijo in bridkim humorjem.
Po romanu Galíndez je bil leta 2003 posnet film El misterio Galíndez režiserja Gerarda Herrera, v katerem sta glavni vlogi zaigrala Eduard Fernández in Saffron Burrows. Leta 2004 je film prejel nagrado YoGa, »nagrado« španskih kritikov za najslabše filme.
Dvoumnost in večplastnost
Žirija je v utemeljitvi zapisala, da delo, v katerem avtor uporablja številne pripovedne tehnike, pri tem pa se nobene dokončno ne oprime, postavlja prevajalca pred izredno zahtevno nalogo. Skrivnost Galíndeza ni v posameznih elementih, temveč v kombinaciji.
Ferdinand Miklavc se tega zelo dobro zaveda. Ne le, da skrbno, z izrazitim estetskim čutom ohranja lepoto in poetičnost izvirnega besedila. S poglobljenim poznavanjem tematike in obeh jezikov, z brezhibnim obvladovanjem posameznih registrov, predvsem pa s pretanjenim posluhom za slogovne prehode vseskozi ohranja tudi njegovo krhko, izmuzljivo polifonijo, tisto dvoumnost in večplastnost, ki je pravzaprav bistvo romana, njegova temeljna estetska in moralna vrednost. Z Galindezom v mojstrskem prevodu Ferdinanda Miklavca so slovenski bralci pridobili aktualno in obenem trajno dragoceno knjigo.
Veleposlaništvo Kraljevine Španije v Ljubljani nagrado esAsi (Španija v Sloveniji) za najboljši prevod knjižnega dela iz španščine v slovenski jezik od leta 2008 podeljuje bienalno, v vmesnih letih pa je priznanje namenjeno prevodnim dosežkom mladih prevajalcev.
Tokrat so se za nagrado potegovali prevodi literarnih del iz španščine v slovenski jezik, ki so bili izdani v Sloveniji med letoma 2008 in 2016. Predstavljenih je bilo devetnajst odličnih del španskih in južnoameriških avtorjev.
Žirijo so pod vodstvom Katarine Marinčič, pisateljice, prevajalke in profesorice, sestavljali novinarka Mojca Mavec, diplomat Aljaž Gosnar, prevajalec in predstavnik Društva slovenskih književnih prevajalcev Aleš Berger in prevajalka in predstavnica Kateder za španski jezik in književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Marjeta Prelesnik-Drozg.
