Nagrada mira Alenki Jensterle Doležal

Nagrajenka s svojim delom pomembno bogati slovenski in češki akademski in literarni prostor.

STA
sre, 13.12.2017, 10:00

V Narodni galeriji so literarno nagrado mira 2017 včeraj podelili Alenki Jensterle Doležal za njeno strokovno delo in za književno ustvarjanje. V utemeljitvi nagrade piše, da nagrajenka s svojim delom pomembno bogati slovenski in češki akademski in literarni prostor. Prejela je denarno nagrado, plaketo ter delo akademske slikarke Tanje Špenko.

Alenka Jensterle Doležal je bila za nagrado nominirana za več pesniških in proznih književnih del ter znanstveno-strokovnih monografij o slovenski književnosti modernizma in o slovensko-čeških književnih in kulturnih odnosih.

»Kot graditeljica in utrjevalka mostov med tema slovanskima svetovoma se je uveljavila še posebej z refleksijami o književnosti slovenskega modernizma, o ženskem ustvarjanju in o ženski kot protagonistki v književnih besedilih.

S prepoznavnim glasom in samosvojo občutljivostjo dragoceno sooblikuje sodobno poezijo, prozo in esejistiko,« je v utemeljitvi zapisala predsednica žirije za nagrado Martina Ožbot. Kot člani so žirijo sestavljali tudi Bogomila Kravos, Jerneja Jezernik, Marko Golja in lanska nagrajenka Svetlana Slapšak, ki si je sicer nagrado delila s Silvano Paletti.

Peta prejemnica nagrade mira je pesnica in literarna znanstvenica, ki živi v Češki republiki od leta 2002. Na Karlovi univerzi v Pragi predava slovensko književnost, priredila pa je že več slovenističnih konferenc.

Med njenimi literarnimi deli so zbirke Juditin most (1991), Temno mesto (1993), Pokrajine začetka (1993), Zapisi za S. G. (2006), Pesmi v snegu (2013) in Pomen hiše (2016). Na Češkem organizira festival slovenskih pesnic Mladi mesec.

Poleg Alenke Jensterle Doležal so bile med nominirankami letos še Simona Kopinšek z romanesknim prvencem Mila, Milenka Pungerčar za avtobiografski roman Upornica, avtorica številnih pesniških in kratkoproznih zbirk, romanov in del za otroke Sonja Koranter ter pesnica Barbara Pogačnik, ki je nazadnje izdala delo Alica v deželi plaščev.

Ana Schnabl je bila v naboru nominirank z zbirko kratkih zgodb Razvezani, Mirana Likar z družinsko sago Babuškin kovček, Vesna Guštin Grilanc pa za več raziskovalnih del.

Kot je v uvodniku v brošuro, ki predstavlja nominiranke za letošnjo nagrado mira, napisala Tanja Tuma iz Slovenskega centra Pen Mira, je po petih letih podeljevanja nagrade čas za pogled nazaj in razmislek, ali se je položaj slovenskih književnic izboljšal.

»Lahko odgovorimo pritrdilno in nikalno. Pritrdilno, saj vidimo, da književnice za svoje prodorno ustvarjanje prejemajo literarne nagrade z izjemo dveh – ena romaneskna je še kar moškega spola, in tudi Prešernova se rada obotavlja pri ženskih imenih,« je menila in izrazila nezadovoljstvo ob tem, da slovenske književnice v učnih načrtih še vedno »praktično ne najdejo obravnave«.

Spomnila je, da je letošnji kongres mednarodnega Pen sprejel spremembo Temeljne listine in uzakonil enakopravnost spolov v tej organizaciji. Hkrati je enoglasno sprejel Ženski manifest, v katerem zagovarja mednarodno priznana načela kot nenasilje, varnost, izobraževanje, enakost, dostopnost in pariteta.

Literarno nagrado mira ženski odbor Slovenskega centra Pen Mira podeljuje od leta 2013 za izjemne dosežke na področju literarne ustvarjalnosti in celostne osebnostne drže.

Prijavi sovražni govor