Tiskane izdaje
Zanjo se je žirija odločila tudi zato, ker se je kot predlog pojavila že lani, ker so jo predlagale štiri ustanove nekoč različnih nazorskih usmeritev in stanovskih opredelitev in ker želi nagrada Mira preseči državne in jezikovne meje ter doseči celoten slovenski kulturni prostor – torej odpirati prostor in presegati predsodke, je na današnji novinarski konferenci poudarila predsednica žirije za nagrado Barbara Simoniti.
Žirijo so sestavljali še Andrej Detela, Katja Mihurko-Poniž, lanska nagrajenka Jolka Milič in Irena Novak-Popov.
Na letošnji razpis je prispelo 18 predlogov, kar je po besedah Simonitijeve 50 odstotkov več kot lani. Nabor imen je po prepričanju žirije pokazal, da je nagrada Mira v slovenskem prostoru potrebna, pa tudi, da ena sama nagrada ne more odpraviti nepravičnosti in zamujenih priložnosti, ko so vrhunske ustvarjalke cela desetletja ostajale brez ustreznega odziva strokovne in kulturne javnosti.
Člani žirije so v ožji izbor sicer uvrstili petih avtoric, ki so se jim zdele najbolj izstopajoče bodisi po odličnosti literarnega dela bodisi po življenjski integriteti oziroma zavzemanju za človečnost. Na koncu so se soglasno odločili za Haderlapovo.
Haderlapova bo prejela diplomo Mire, kipec akademskega kiparja Jiržija Kočice, ki je s svojo umetnino mecen literarne nagrade Mira 2014, in denarno nagrado v višini 1000 evrov. Nagrado ji bodo izročili v soboto, 22. novembra, ob 17. uri v Narodni galeriji.
Kot je pojasnila Simonitijeva, nagrado Mira sicer podeljujejo v sklopu Slovenskega knjižnega sejma v Cankarjevem domu, a so termin zaradi nagrajenke prestavili. Haderlapova se bo namreč v času knjižnega sejma mudila v Veliki Britaniji, kjer bo izšel angleški prevod njenega Angela pozabe.
Maja Haderlap je za ta roman, družinsko zgodbo treh generacij, ki osvetljuje upor koroških Slovencev proti nemški vojski, prejela vrsto nagrad, med njimi nagrado Ingeborg Bachmann in nagrado Bruno Kreisky za politično knjigo leta 2011.
