Tiskane izdaje
Nova knjiga znamenite kanadske publicistike Naomi Klein This Changes Everything: Capitalism vs. The Climate (To spreminja vse: kapitalizem proti podnebju) je v svetu vzbudila veliko pozornost. Večina kritikov se strinja, da gre za izjemno publicistično delo.
Avtorica je pritegnila pozornost svetovne javnosti leta 2000, ko je objavila publicistično mojstrovino No Logo, ki so jo upravičeno razglasili za biblijo protiglobalističnega gibanja. Knjiga, velika uspešnica, ni zgolj opozorila na številne primere marketinškega nesmisla, temveč je spodbudila vrsto protiglobalističnih aktivistov po svetu.
No Logo govori o moči znamk nad delavci v grozljivih tovarnah v Aziji, ki jih proizvajajo, in nad potrošniki v Ameriki in Evropi, ki jih kupujejo. Sedem let pozneje je v knjigi Doktrina šoka, znova uspešnici, analizirala, kako vojne in naravne katastrofe uporabljajo kot izgovor za tako imenovani prosti trg. Obe knjigi sta mešanica poročila s terena in ekonomske analize, ki sta ljudem dali misliti tudi o lastnem početju.
Guardian je 44-letno Naomi Klein poimenoval zvezda nove ameriške levice, ki jo cenijo znanstveniki, zvezdniki in protestniki na ulicah in v tovarnah. Tokratna knjiga This Changes Everything: Capitalism vs. The Climate spet govori o kapitalizmu. Ampak tokrat usoda planeta visi na nitki, zato Kleinova upa, da bo knjiga spodbudila radikalne spremembe, zaradi katerih bi se lahko izognili katastrofalnim učinkom globalnega segrevanja.
Nova uspešnica
Uspešnica postaja tudi knjiga, ki jo je Kleinova napisala zaradi zaskrbljenosti nad podnebnimi spremembami. Govor je o korenitih spremembah in dviganju temperature, zaradi česar bi se lahko v nekaj desetletjih dvignila gladina morja in oceanov. Potonil bi dobršen del kopnega. Kleinova v knjigi opozarja, da kapitalizem uničuje Zemljo, katere viri ne bodo preživeli nenehnih zahtev po gospodarski rasti.
V knjigi je tema natančno raziskana, piše Guardian, vsaka avtoričina teza je podkrepljena s številnimi informacijami in primeri. Kleinova ima izvrstno ekipo raziskovalcev, ki jih pogosto omenja v svojih knjigah in intervjujih. Avtorica ves čas dokazuje, da podnebnega kolapsa ne povzročajo toplogredni plini, temveč kapitalizem.
»Pred 25 leti, ko so povabili prvega klimatologa pred Kongres, da je govoril o spremembi zakona glede globalnega segrevanja, je bil morda še čas, da bi velike industrije zmanjšale svoj ogljični odtis. Vendar so vlade menile, da industriji ni treba postavljati omejitev. V tem času smo razširili dvopasovne ceste v šestpasovne avtoceste, ki bruhajo ogljikov dioksid,« piše Kleinova.
Ni tipična okoljska aktivistka
Ko so novinarji Guardiana pred kratkim obiskali Naomi Klein na njenem domu v Torontu, so opazili, da ne ustreza predstavi, ki jo ima večina ljudi o posvečenih okoljskih bojevnikih. Vozi avto, resda hibridni, potuje z letalom, in to veliko pogosteje kot mnogi drugi ljudje. Po objavi knjige Doktrina šoka je bila na poti dve leti. Medtem ko je potovala po svetu, predavala in so jo kovali v zvezde, je njeno zasebno življenje zašlo v slepo ulico in dve leti je bila depresivna.
»Vedno sem si govorila, da ne bom širila brezupa. Nekateri pripadniki ameriške levice se samo povzpnejo na prizorišče, imajo mračne in apokaliptične predstavitve, kar je lahko zelo privlačno. Dovolj sem se jih nagledala in sama pri sebi sklenila, da bom ostala doma, če bom kdaj prišla do te točke.«
Bila je prepričana, da se mora za nekaj časa umakniti. Imela pa je tudi druge težave. V knjigi piše o presenetljivem spoznanju pri 38 letih, da si vendarle želi otroke, in o lastnem prebijanju skozi tisto, kar imenuje »tovarna plodnosti«, ter splavih, preden je končno zanosila. Njen sin je zdaj star dve leti in knjigo je posvetila njemu.
Življenje s plastiko
Kleinova je za Guardian povedala, da iz svojega življenja ne namerava izločiti plastike in fosilnih goriv, ker da se ne želi ujeti v past iger, v katerih drug pri drugem prežimo na slabe navade. Še več, ne misli, da so podnebne spremembe po pomembnosti nad vsem drugim. Dodaja, da knjiga ni napisana za ekološko gibanje, temveč za ljudi, ki nikoli ne bi prebrali knjige o podnebnih spremembah, jih pa zanima ekonomska enakost.
Ekološke skupine so po njenem mnenju izgubile čas, ko so poskušale pridobiti na svojo stran velike biznise in prepričati milijarderje o koristnosti podnebnih ukrepov.
Kleinova tudi pravi, da so progresivci hitro sprejeli dejstvo, da na globalno segrevanje vpliva človek ter da rešitve, ki jih vidijo v osebni odgovornosti (uporaba varčnih žarnic, vožnja s hibridnim avtom), niso primerne.
Sporočilo knjige je torej podobno kot v njenih prejšnjih delih. Kapitalizem, potem ko je bil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja osvobojen vseh regulativnih spon, je povečal prepad med bogatimi in revnimi. Od lani imajo 3 odstotki v rokah 55 odstotkov bogastva, medtem ko so ga imeli leta 1989 45 odstotkov.
Optimizem
Knjigo This Changes Everything hvali tudi New York Times, češ da je izjemno raziskovalno delo ter da predlog Kleinove nakazuje rešitev tistega, kar se še rešiti da – smer vzpostavitve novega načina vladanja, za kar ponuja vrsto modelov. Tako tudi zaradi tega knjiga zveni optimistično.
Los Angeles Times navaja tezo Naomi Klein, da lahko skupina organiziranih aktivistov vsili klimatske spremembe kot glavni politični problem našega časa oziroma kot krizo. »Suženjstvo ni bilo kriza za ameriške in britanske elite, dokler abolicionisti niso dosegli, da je to postala. Rasna diskriminacija ni bila kriza, dokler je ni gibanje za človekove pravice naredilo za kritično temo. Spolna diskriminacija ni bila tema, dokler je ni za to naredilo feministično gibanje.«
»Zeleni milijarderji«
Kleinova kritizira partnerstva korporacij in velikih ekoloških skupin kot tudi poskuse »zelenih milijarderjev«, kot sta Bill Gates in Richard Branson, da uporabljajo kapitalizem v boju proti globalnemu segrevanju. Ko je kapitalizem glavni vzrok podnebnih sprememb, je nesmiselno pričakovati, da bo korporacijam in milijarderjem planet pomembnejši od dobička.
Prerazporeditev moči
Avtorica v knjigi poziva vse, ki so zaskrbljeni zaradi klimatskih sprememb, naj se poskušajo boriti za na videz nemogočo prerazporeditev politične in ekonomske moči. Dejstvo, da so sistemi za ohranjanje življenja planeta destabilizirani, govori, da je nekaj narobe v našem ekonomskem sistemu.
Kleinova optimistično napoveduje, da se bližamo združitvi gibanj za ekonomsko pravičnost in za čisto podnebje. Po njenem mnenju nas lahko rešijo le množična družbena gibanja.
