Ne premikaj se: Moški obračun s slabo vestjo

Roman Margaret Mazzantini govori o prešuštniku, ki trepeta za hčer.

Objavljeno
04. avgust 2015 19.32
Valentina Plahuta Simčič, kultura
Valentina Plahuta Simčič, kultura

Italijanska pisateljica Margaret­ Mazzantini se je v romanu Ne premikaj se (Mladinska knjiga,­ prevod Anita Jadrič) podala v meandre moške zavesti – v skrivne vijuge moških ljubezni,­ strasti, laži in prevar. Ta roman, izdan leta 2001, je bil nagrajen­ z najvišjo italijansko literarno­ nagrado strega, prodan je bil v dveh milijonih izvodov, po njem pa je bil posnet film s Penélope Cruz v vlogi ljubice Italie.

Moški, o katerem je govor, je rimski kirurg Timoteo, prvoosebni pripovedovalec. Njegova petnajstletna hči Angela, tako rekoč luč njegovega življenja, je pravkar doživela nesrečo z motorjem in čaka na operacijo glave, ki jo bo morda rešila, morda pa bo prinesla tudi njeno smrt. To se bo zgodilo v Timotejevi kliniki, vendar je ta prepustil operacijo kolegu.

Med čakanjem na novice iz operacijske dvorane se v Timotejevi glavi odvije asociativni flashback, retrospektivni film, ki nas pripelje v čas pred in med Angelinim spočetjem. To je Timotejevo soočenje s samim seboj, priznanje krivde in hkrati očiščenje.

Dvojno življenje

Bralec izve, da se pod masko vzornega in moralno neoporečnega moža, očeta in državljana skriva prešuštnik in lažnivec. Človek, ki je živel dvojno življenje: eno z ženo Elso, lepo, urejeno, popolno žensko iz višjega družbenega razreda, in drugo z divjo, strastno in ceneno južnjakinjo Italio, ki je pravo nasprotje njegove žene. S prvo je imel urejeno zvezo, a brez strasti, druga je prinesla prebujenje iz otopelosti, monotonije, zakrnelosti.

Njuno prvo srečanje, ki je skorajda posilstvo, se sprevrže v spiralo strasti, čas, ki ga Timoteo preživi z Italio, je edino obdobje, ko je resnično živel. Toda Italia umre za posledicami abortusa, k sreči pa se vsaj Angelino stanje po operaciji stabilizira.

To je roman o moškem, ki hoče biti iskren, ki hoče zapustiti malomeščansko hipokrizijo, a ob tem zabrede v drugačno hipokrizijo. To je obračun s samim sabo in s slabo vestjo, je prošnja za odvezo. Je morda neko neracionalno prepričanje, da je s skrivno ljubezensko zvezo ustvaril slabo karmo, ki je pripeljala do hčerine nesreče?

Čeprav roman deluje nekoliko prisiljeno, je napisan privlačno, v maniri psihološkega trilerja. Napetost, intenzivnost Timotejeve izpovedi bralca vleče, da ne more odložiti knjige, dokler ne pride do zadnje strani. Tu so globoke emocije, tu je vročičnost, tu so seksualne strasti, tu so nenavadni preobrati. Pisateljica Margaret Mazzantini se spretno premika med trenutno situacijo, ki je v znamenju reševanja Angele, in preteklostjo, ki prihaja pred bralca kot kalejdoskop flashbackov.

Timoteo ni enostaven lik: lahko je heroj ali pa zločinec, je lažnivec in iskrenež, je izprijenec ali pa svetnik. Bralec se morda sprašuje tudi, kako globoko lahko v moško psiho in bistvo moškega poželenja prodre ženska pisateljica.