Tiskane izdaje
Berlin - Begunci so med nami. Umetniki so med nami. Na festivalu Mesto, dežela, knjiga, imenovanem tudi bralni maraton Berlin-Brandenburg, je na dobrodelnem literarnem dogodku za begunce poleg Nobelove nagrajenke za literaturo Herte Müller nastopil tudi slovenski pisatelj Drago Jančar.
»Živimo v globoko iracionalnem trenutku slovenske zgodovine,« je povedal slovenski pisatelj. »Bili smo prepričani, da so žične ograje in zidovi preteklost. Drago Jančar je s seboj prinesel kos žične ograje z nekdanje »železne zavese« na meji z Madžarsko. »Kanclerka je dejala 'Zmogli bomo!',« je med smehom navzočih odgovoril na vprašanje, ali bo Evropa znala razporediti begunce in tako bolje poskrbeti zanje. Poudaril pa je tudi, da ne živimo le z begunci, ampak tudi z norostjo, ki se je pred kratkim in na začetku leta zgodila v Parizu. Kombinacija strahu in problemov z begunci je po njegovem prepričanju zelo nevarna. »Kjer je doma strah, so ljudje pripravljeni na marsikaj.«
Drago Jančar je v berlinskem gledališču Deutsches Theater bral iz svojega besedila Augsburg, napisanega leta 1992, ko je vojna divjala v Jugoslaviji, in Augsburg je po njegovih besedah lahko metafora za Evropo, za strah pred prihodnostjo.
Poleg Jančarja so iz svojih del na begunsko tematiko brali tudi z Nobelovo nagrado za literaturo nagrajena nemška pisateljica romunskega rodu Herta Müller, priznani nemški pisatelj F. C. Delius, iranski prebežnik Bahman Nirumand in poljska pisateljica Joanna Bator. Vsi udeleženci so honorarje namenili berlinski organizaciji Medibüro, posvečeni zdravstveni oskrbi beguncev.
Komedija iz duha obupa
Na literarnem festivalu Mesto, dežela, knjiga sta v kinodvorani Babylon o rojstvu komedije iz duha obupa razpravljala filozof Slavoj Žižek ter pisateljica in Delova novinarka Jela Krečič Žižek. »Ne le, da večina vladajoče ideologije ni jemala resno, bilo je še veliko bolj radikalno in tu stvari postanejo tragične,« je o brutalnem humorju od Stalina, angleškega aristokratskega razreda pa do nekdanje Jugoslavije povedal »Elvis kulturne filozofije in najzlobnejši še živeči Stalin«, kot je slovenskega filozofa predstavil voditelj Matthias Göritz. »Za člane tako imenovane nomenklature je bil prvi pogoj, da vladajoče ideologije niso jemali resno.« Kdor je vladajočo ideologijo jemal resno, je bil nevaren, saj je bil že na poti v oporečništvo, takšen način pa je slovenski filozof pripisal tudi publikaciji Charlie Hebdo.
Razumevanje ljubezni
Jela Krečič Žižek je v Berlinu s svojo knjigo Ni druge nastopila tudi kot pisateljica, kot filmska kritičarka pa je opozorila, da so ustvarjalci kot Ernst Lubitch ali Charlie Chaplin prav v najtežjih časih velike depresije ali druge svetovne vojne ustvarili najboljše komedije, medtem ko sedanji čas prinaša predvsem tragične zgodbe.
Ker njena knjiga govori o ljubezni, ali bolje, o njenem iskanju s številnimi novimi zvezami, se je razprava v berlinskem kinu Babylon neizogibno dotaknila tudi generacijskih razlik v razumevanju ljubezni: med generacijo šestdesetih let prejšnjega stoletja, ki ji je pripadal tudi njen soprog, in poznejšimi generacijami, seveda tudi skozi filmsko optiko. »Si danes lahko kdo sploh predstavlja film kot Diplomiranec, v katerem Dustin Hoffman igra mladega študenta, ki ima razmerje z materjo svoje prihodnje žene, pa ni niti tragičen niti totalna katastrofa?« je vprašala Jela Krečič Žižek. »Mislim, da je žalostno sporočilo generacije ljubezni, da je imela ta velika revolucija tudi zelo negativen vpliv.« Slavoja Žižka pa preseneča, s kakšno lahkoto so se šestdeseta leta vključila v - »sovražim ta bombastični naziv« - vladajočo ideologijo in jo celo okrepila.
Boj proti stereotipom
Berlinska javnost je prejšnji teden lahko spoznala tudi pisatelja Miho Mazzinija in Andreja E. Skubica, ki sta občinstvo razgrela s svojimi razumevanju literature in njene vloge v sodobnih družbah - ter malem narodu. »Angleški pisatelj mora biti razgledan, ameriški zabavljač, francoski moralni razsodnik,« je našteval Miha Mazzini ter dodal, da so slovenski pisatelji v devetnajstem stoletju prevzeli vlogo vaških norčkov, »in vse od takrat se bojujemo proti temu stereotipu«.
V Berlinu je o »obmejnih melanholijah« pripovedoval tudi Marko Sosič in prepeval Vlado Kreslin, v okviru prireditve »Stadt Land Buch«, ki jo je pomagalo organizirati tudi slovensko veleposlaništvo v Berlinu, pa je v kreuzberškem gledališču TAK nastopila ilustratorka Samira Kentrić. Prizadevanja za prepoznavnost slovenske književnosti se nadaljujejo, saj je Slovenija tudi uradno kandidatka za častno gostjo največjega knjižnega sejma na svetu.
