Tiskane izdaje
Švedska akademija je odločila in znova obšla najbolj znane nesojene kandidate na stavnih lestvicah. Najprestižnejša nagrada za področje literature letos potuje v ZDA, k legendarnemu 75-letnemu ameriškemu kantavtorju Bobu Dylanu.
V slovenščini imamo prevedeno njegovo poezijo pod naslovom Ni še mrak (v prevodu Mateja Krajnca) in Za zmeraj mlad (prevod Jure Potokar) ter življenjepis z naslovom Zapiski (prevod Krajnc). Na koncertih smo ga v Sloveniji slišali štirikrat. Leta 1991 na Bežigrajskem stadionu, v letih 1999 in 2010 v Tivoliju in lani v Stožicah.
Tradicionalno, sicer nenapisano pravilo je, da akademija prejemnika nagrade razglasi, ko v vsakoletnem Nobelovem tednu nastopi četrtek. Letos je to pravilo nepričakovano postavila ob stran in razglasitev zamaknila za teden dni. Po pisanju novinarskih agencij zato, ker so se akademiki letos začeli sestajati nekoliko kasneje.
Tako so bili prejemniki vseh drugih Nobelovih nagrad že znani – nazadnje so v ponedeljek razglasili nagrajenca za področje ekonomije – in tudi njihovo slavje se je bolj ali manj že poleglo. Vroči četrtek za vse, ki so čakali na razglasitev odmevne Nobelove nagrade za književnost, pa je tako šele današnji.
Poezija, porojena v delavskem okolju
Preden je Dylan postal Dylan, je bil Robert Allen Zimmerman, kot kantavtor pa je temeljito preusmeril sodobno popularno glasbo, s tem ko je baklo protestniških proletarskih pesmi prevzel od svojega učitelja Woodyja Guthrieja in jo dvignil visoko. Veličina pesmi, kot so Masters of War, Blowin' in the Wind, The Times They Are A-Changin' in številne druge, (p)ostajajo vse bolj aktualne.
Rodil se je 24. maja leta 1941 v mestecu Duluth v ameriški zvezni državi Minnesota ob jezeru Lake Superior. Njegovi stari starši so bili židovski emigranti iz Litve, Rusije in Ukrajine. V Duluthu je živel do šestega leta, nato pa se je njegova družina preselila v bližnje rudarsko mestece Hibbing, domače mesto njegove matere Beatty, kjer je preživel otroštvo. Zanimivo je, da iz tega izrazito delavskega mesta izhaja tudi Gus Hall, nekdanji vodja Komunistične partije ZDA.
To delavsko okolje je zaznamovalo njegovo ustvarjanje in čut za družbene krivice. Odraščal je pod vplivom bluesa in countryja, ki ju je slišal po radiu, ter ob zvokih slovenske polke, živahne in poskočne glasbe, ki je donela med rudarji, je zapisal v svojih Zapiskih.
Prve pesmi je posnel skupaj z dvema prijateljema na božični večer leta 1956. To so bile predvsem rock'n'roll pesmi. K tradiciji folk glasbe se je usmeril po letu 1959, ko se je kot študent vpisal na University of Minnesota in postal aktiven na lokalni folk sceni, kjer se je sčasoma začel predstavljati kot Bob Dylan (ali Dillon). Dylan dejansko ni nikoli povsem pojasnil, po kom si je nadel svoj nadimek, še najbolj pogosto pa se navaja valižanski pesnik Dylan Thomas.
Že v prvem letniku je opustil študij, vendar je ostal v Minneapolisu, občasno pa je potoval po večjih severnoameriških mestih. Pomebno odločitev je sprejel januarja 1961, ko je odpotoval v New York, da bi nastopal in se poklonil svojemu velikemu vzorniku Woodyju Guthrieju, ki je takrat bolehal v bolnišnici v New Jerseyju.
Dylan je igral po klubih Greenwich Villagea za drobiž, kmalu pa je prejel nekaj pohvalnih kritik. Robert Shelton je opozoril nanj v New York Timesu 29. septembra 1961, John Hammond, legendarni menedžer, pa ga je vzel pod svoje okrilje in mu uredil pogodbo z založbo Columbia Records.
Kdo je še bil v igri?
Kot vselej so se tudi letos na stavnicah ponavljala znana imena. Na vrhu je bil znova nesojeni japonski nobelovec Haruki Murakami, enako naslednji večni kandidat, sirski pesnik Adonis, visoko na stavnicah je bil znova kenijski avtor Ngugi Wa Thiong', prav tako Američan Philip Roth.
Čeprav je obveljalo mnenje, da Švedska akademija rada preseneti, je s seznama dosedanjih nagrajencev razvidno, da imajo njeni člani spolne, starostne, zvrstne, jezikovne in geografske preference. Redko so nagradili pisatelje, mlajše od petdesetih ali starejše od osemdesetih let, povprečna starost nagrajencev je po podatkih nobelprize.org 65 let.
Med dosedanjimi nagrajenci je samo štirinajst žensk. Kar 77 nagrajencev je pisalo prozo, 33 poezijo, trije eseje in filozofijo, dva zgodovinska in 14 dramska dela.
Kar trideset dosedanjih nagrajencev je pisalo v angleščini, šestnajst v francoščini, trinajst v nemščini, enajst v španščini in sedem v švedščini. Daleč največ Nobelovih nagrajencev za literaturo je bilo Evropejcev – petnajst Francozov, deset Britancev, osem Nemcev, osem Švedov, šest Italijanov, šest Špancev, po štirje Poljaki, Irci in Rusi ...
Takoj za starim kontinentom je Severna Amerika (ZDA z Dylanom enajst nagrajencev, Kanada eden), sledijo Južna Amerika (sedem nagrajencev), Azija (sedem), Afrika (štirje) in Avstralija (eden). Evropejci torej močno prevladujejo.
Povprečni Nobelov nagrajenec za literaturo je torej Evropejec, moški, star 65 let, piše prozo ter zelo resno, angažirano literaturo.
