Novi stari predsednik DSP je Ivo Svetina

Sprejet je bil sklep, da društvo ne bo več sodelovalo z Dragom Gajem.

Objavljeno
12. december 2017 10.34
Posodobljeno
12. december 2017 22.15

Društvo slovenskih pisateljev (DSP) je imelo danes redni in volilni občni zbor. Edini kandidat za predsednika društva je bil Ivo Svetina, ki je bil na tem položaju že pretekla tri leta. Pričakovati je bilo, da bo na zboru burno, kajti nekateri so napovedali, da se ga bo udeležil tudi Drago Gajo, s katerim se je upravni odbor društva zapletel v spor v zvezi z najemom ­letnega vrta DSP.

Drago Gajo je na koncu ostal za zaprtimi vrati vile na Tomšičevi 12, kjer domuje Društvo slovenskih pisateljev, vstop so mu preprečili varnostniki, ki jih je najelo vodstvo DSP. Na občni in volilni zbor društva so bili vabljeni samo člani, so pojasnili vodilni v DSP. Najpomembnejša novica je, da je bil za predsednika društva ponovno izvoljen Ivo Svetina. Od 320 članov društva se jih je udeležilo glasovanja 94, za Iva Svetino pa jih je glasovalo 87. V novoizvoljenem upravnem odboru DSP so Vinko Möderndorfer, Dušan Šarotar, Cvetka Bevc, Stanka Hrastelj, Gabriela Babnik, Miriam Drev, Esad Babačić, Barbara Pogačnik in Marko Kravos.

Na današnjem občnem zboru je bil seveda v ospredju tudi trenutno najbolj razvpit problem društva, vprašanje, kaj narediti z dosedanjim najemnikom letnega vrta DSP, Jazz klubom Gajo. Sprejet je bil sklep, da z Dragom Gajem ne bodo več sodelovali, saj je s svojimi dejanji podrl vse mostove za sabo. Novega najemnika vrta bodo poiskali z razpisom in z njim se bo lahko Jazz klub Gajo pogovarjal o sooblikovanju programa, seveda če bo novi najemnik to hotel. Omenjeni so bili tudi politični pritiski, ki jih je bilo deležno vodstvo društva v zvezi s to zadevo, predvsem pa je bil jasen sklep pisateljev, da ne bodo dopustili pritiskov od zunaj. Na občnem zboru je bila torej v celoti potrjena dosedanja usmeritev upravnega odbora v zvezi z zadevo Gajo.

Društvo je bilo zelo aktivno

Zbor se je začel s poročilom dosedanjega predsednika Iva Svetine. Ta se je dotaknil številnih zadev, s katerimi se je društvo ukvarjalo v treh letih. Ukvarjali so se denimo s položajem samozaposlenih, še posebej v zvezi z uredbo, ki jo je zelo na hitro sprejelo ministrstvo za kulturo, z nacionalnim kulturnim programom 2018–2025, osnutkom prenove kulturnega modela, kulturniško zbornico ... Angažirali so se tudi za reševanje lastniškega problema založbe Mladinska ­knjiga.

Na zboru je bil seveda v ospredju tudi trenutno najbolj razvpit problem društva, vprašanje, kaj narediti z dosedanjim najemnikom letnega vrta DSP, Jazz klubom Gajo. Foto: Jure Eržen/Delo

Kot vemo, je pisateljsko društvo predlagalo prenos lastništva na državni holding, vendar so jim na finančnem ministrstvu pojasnili, da zadeva ni tako preprosta. Veseli pa so, da je naposled urejeno nadomestilo avtorjem za fotokopiranje v šolah. Svetina je omenil tudi vse tri prireditve, ki jih organizira Društvo slovenskih pisateljev: Slovenske dneve knjige, Vilenico in Pisateljski oder na Slovenskem knjižnem sejmu, ki so jih sicer vedno uspešno izpeljali, vendar so predvsem pri Vilenici komajda našli dovolj sredstev, pri Slovenskih dnevih knjige pa imajo težave, ker upada zanimanje založnikov za to prireditev.

Do kulturnega ministra Toneta Peršaka, sicer člana DSP, je bil Svetina kritičen. Dejal je, da se bo morda pokazalo, da je imela celo Julijana Bizjak Mlakar več posluha za njihove probleme kot Peršak in da je tudi na majskem srečanju vseh dosedanjih kulturnih ministrov Peršak nastopil najmanj verodostojno. Omenil je tudi prizadevanja za oživitev Slovenske pisateljske poti, ustanovitev socialnega sklada Plašč Petra Božiča ter napovedal spletni časopis DSP. Imenoval se bo Lastovka, začel pa bo delovati marca prihodnje leto.

Finančno poročilo je podal tajnik DSP Sašo Jovanović. Društvo je na pozitivni ničli, dohodki in odhodki usklajeni, kar je dobro. Vlado Žabot je podal poročilo komisije za sprejem novih članov. Sprejeli so dva, in sicer Andreja Tomažina in Vesno Radovanović. Primer Dina Bauka, ki v DSP ni bil sprejet, saj je izdal le eno knjigo namesto zahtevanih dveh, je pa zanjo dobil nagrado za prvenec, pa jih je privedel do misli, da bi veljalo spremeniti pravilnik o sprejemu novih članov. Vendar je občni zbor sklenil, da bodo o zadevi še nekoliko razmislili.

»To je težka in nehvaležna funkcija«

Nekaj članov društva smo povprašali, kako ocenjujejo pretekli mandat Iva Svetine, v kakšnem stanju je trenutno to ugledno združenje in kaj bi svetovali Ivu Svetini v prihodnjem mandatu.

Gabriela Babnik, podpredsednica Društva slovenskih pisateljev:

Foto: Jože Suhadolnik

»Ivo Svetina je več kot odličen predsednik. Znotraj Društva je v svojem zadnjem mandatu reševal nekatere najbolj urgentne zadeve. Vedno zelo odziven. Profesionalen. Empatičen tudi do mlajših članov in članic. V zadnji tretjini mandata je začel reševati tudi nekatere ključne zadeve, ki na primer zadevajo nepremičnine Društva. Izključno z namenom profesionalizacije pisarne, saj se sredstva, ki jih Društvo prejema iz naslova JAK ali ministrstva za kulturo, drastično znižujejo. Pričakujem torej, da bo njegov novi mandat več kot odličen.«

Mitja Čander:

Foto: Dokumentacija Dela

»Vodenje pisateljskega društva je samo po sebi težavna naloga, ker smo njegovi člani veliki individualisti in so naši pogledi na skupne reči pogosto drugačni, celo nasprotni. Ivo je svoj mandat oddelal z modrostjo in smelostjo, verjamem, da bo tako tudi nadaljeval. DSP ostaja viden glas civilne družbe, obenem pa tudi pomemben producent na področju knjige. Mislim, da bi država lahko poskrbela za društvo podobno kot za Slovensko matico in mu omogočila pokritje osnovnih stroškov mimo vsakokratnih razpisov.«

Vlado Žabot:

Foto:Jože Suhadolnik/Delo

»Zavedam se, da je funkcija predsednika DSP, še posebej zaradi velikega simbolnega kapitala pisateljske asociacije v tej državi, zelo zahtevna. Zato Ivu Svetini ob ponovni kandidaturi in v pričakovanem naslednjem mandatu iskreno želim veliko volje, odločnosti in uspehov. Mislim, da je v preteklem mandatu na tej funkciji bilo narejenih nekaj dobrih potez, pokazalo pa se je tudi nekaj pomanjkljivosti - predvsem je bilo pisateljsko društvo premalo učinkovito v prizadevanjih zoper marginalizacijo kulture in kulturne politike. Očitno je, da si slovenski politiki domišljajo, da so pomembnejši od kulture. Predsednik vlade Miro Cerar bi si na primer moral zapomniti, ko je vehementno zavrnil dialog z DSP s pojasnilom, da se ne more ubadati z vsakim društvom posebej. Brez dvoma bi bilo s strani politike treba poskrbeti za vsako društvo, ki v tej državi deluje v javnem interesu. Zagotovo pa pisateljsko društvo ni kar neko društvo, saj je v civilni družbi, kljub vsem prizadevanjem politikov, da bi to izničili, še zmeraj eden izmed njenih stebrov. To se je v preteklosti že večkrat potrdilo. Ne dvomim, da bo tako ob pravem času tudi v prihodnje. Pričakujem torej, da bo predsednik DSP gospoda Mira Cerarja pred državnozborskimi volitvami dovolj učinkovito opomnil na njegov odnos do pisane slovenske besede, avtorjev, knjige in kulture kot obraza in duše te nacije.«

Dušan Merc:

Foto:Ljubo Vukelič/Delo

»Moram priznati, da društva nisem spremljal, in dela predsednika tudi ne v tistem segmentu, na katerem obstaja in utemeljuje svoje delovanje, kar je naloga upravnega odbora in predsednika. Sodeč po zadnjih eskapadah gospoda Gaja zaradi tako imenovanega Jazz kluba na vrtu društva ni lahko niti prijetno. Prav tako je skoraj nemogoče zagotoviti solidno finančno stanje društva. Tudi gostilniška ponudba v stavbi društva, ki bi vsaj nekaj doprinesla v društveno blagajno, je skromna in nezadostna.Če se bo tako nadaljevalo, bo društvo­ edinole še prostor drobnih zahrbtnih gostilniških prepirov zaradi denarja in obskurnega prestiža zabavljačev in oštirjev. Očitno društvu najbolj škodujejo prav posamezniki, ki niso člani društva, pač pa od njega živijo. Predsednik ima tukaj zelo zoprno in težko nalogo, kako rešiti društvo vseh teh težav, kakor da je Društvo slovenskih pisateljev gostilniško-zabavljaški holding, zanimiv za medije. In drugega nič. Slovenski politiki, subalpsko zanikrni, drobnjakarski, zavistni, ter slovenskim gospodarstvenikom oziroma njihovi bogataški, v globalizem zazrti smetani je DSP seveda tako odveč, da niti ne vedo zanj, slovensko pisano besedo bodo itak zamenjali za čivkanje in kvakanje. Na vseh ravneh se kažejo znaki samoukinitev.«

Meta Kušar:

Foto:Jože Suhadolnik/Delo

»Pretekli mandat Iva Svetine ocenjujem zelo pozitivno! Slovenski javnosti (in politiki) dopoveduje z besedami in dejanji tisto, kar je v samostojni Sloveniji pozabila: da imajo slovenski umetniki državotvorno in umetniško vrednost, kakor jezik, v katerem ustvarjajo; zavzema se za to, da Mladinske knjige ne bi doletela enaka usoda, kakor je Državno založbo Slovenije, kjer se ni nihče zganil, najmanj politika; zavzema se za to, da bi država samozaposlenim v kulturi omogočala človeka spodobno in častno vsakdanje življenje; ima jasen načrt, kako obnoviti hišo Društva slovenskih pisateljev, da ne bo več zanemarjena, ampak da bo to zgleden center slovenskih pisateljev. Mislim, da je to za ramena enega pisatelja več kot dovolj. Dodala bi, da bo treba urediti tudi status upokojencev, saj celo tisti, ki dobijo priznavalnino s 700 evri, ne morejo živeti, kot se spodobi.«