Od novega prevoda Iliade do Titove biografije

V letu 2017 bodo izšli nov roman Draga Jančarja, prevod Čistosti Jonathana Franzna, popravljena izdaja romana Sto let samote ...

Objavljeno
09. januar 2017 16.27
jer/branje
Valentina Plahuta Simčič
Valentina Plahuta Simčič

Komaj smo naredili bilanco za leto 2016, že nas zanima, kaj pripravljajo slovenske založbe letos. Nekaj smo jih povprašali,­ kaj bodo izdale, in sodeč po napovedih bo zanimivega branja na pretek.

Mladinska knjiga in Cankarjeva založba

Začnimo z našo največjo založbo, Mladinsko knjigo. Izdali bodo nov prevod temeljnega dela svetovne književnosti, Homerjeve Iliade. Minilo je namreč že šestinšestdeset let, odkar je leta 1950 izšel znameniti Sovretov prevod, tako da bi ga bilo zagotovo dobro posodobiti. To bo naloga klasične filologinje mlajše generacije Jelene Isak Kres, prevedla bo devet od štiriindvajsetih spevov oziroma skupaj 5000 verzov.

Nov prevod se loteva starih prevajalskih orehov na svež način, pa vendar tako, da ostaja zvest izvirniku in je hkrati vpet v tradicijo slovenskega heksametra, beremo v napovedi. Letos bo minilo tudi petdeset let od izida enega ključnih romanov 20. stoletja, Sto let samote Gabriela Garcíe Márqueza. Izšla bo pregledana in popravljena različica prevoda Alenke Bole ­Vrabec.

Še ena okrogla obletnica bo prinesla novo knjigo pri Mladinski knjigi: ob osemdesetletnici mladinske pisateljice Polonce Kovač bo izšla antologija njenih besedil Kaj se komu sanja. Izbor je delo Irene Matko Lukan, Polonce Kovač in Nike Kovač, spremno besedilo bo prispevala Marjana Kobe.

Med večjimi izdajami pri Mladinski knjigi izpostavljajo Slavo vojvodine Kranjske Janeza Vajkarda Valvasorja. Premišljen izbor besedil iz tega kapitalnega dela slovenske znanosti je opravil Mirko Rupel, ilustracije pa so bakrorezi iz izvirne izdaje.

Spomnili se bodo tudi dveh preminulih ustvarjalcev, Tomaža Šalamuna in Aleša Debeljaka. Metka Krašovec pripravlja izbor Šalamunovih pesmi Šepetanje. Knjiga je »presečna« množica njegovih pesmi in njenih risb, v njej se stikata in prepletata opusa dveh umetnikov, ki sta skupaj preživela šestintrideset let. Kondorjeva izdaja Izbrano delo pa prinaša izbor najboljših esejev Aleša Debeljaka, ki ga je podpisal in s spremno besedo utemeljil Urban Vovk, in pesmi, ki jih je izbral in komentiral Uroš Zupan.

Tudi Cankarjeva založba pripravlja veliko zanimivih izdaj. Ob ­petstoti obletnici začetka reformacije, ki bo 31. oktobra, bo izšla Luthrova biografija avtorja Volkerja­ Leppina.

Dosedanje biografije presega po tem, da je avtor pridobil številne podatke o Luthrovi osebnosti, ki jih drugi pisci do zdaj niso upoštevali ali niso poznali. Izšla bo bibliofilska, v usnje vezana knjiga Nataše Golob S črnilom in zlatom. Prinesla bo izbor najlepših srednjeveških knjižnih inicial oziroma ilustracij, ki jih hranijo naši knjižnice in arhivi.

Knjiga Slovenija, moja dežela Boža Repeta in Darje Kerec predstavlja burna osemdeseta leta, ki so bila uvod v osamosvojitev Slovenije. V ospredju so civilna gibanja, ki so odločilno prispevala k homogenizaciji naroda ter počasni rasti zavesti, da bi se Slovenija lahko razdružila od Jugoslavije. Pri prebujanju slovenske nacionalne zavesti je imel močno vlogo Studio Marketing – Delo, katerega najodmevnejša akcija je bila Slovenija, moja dežela.

Lani smo se navduševali nad romanom Skrivna zgodovina ameriške pisateljice Donne Tartt, letos pa bomo brali njen s Pulitzerjevo nagrado ovenčani roman Lišček. To je bildungsroman, poklon človeški žalosti, osamljenosti, a tudi vztrajnosti, pravijo v Cankarjevi založbi. Izšel bo tudi nov roman kresnikovega nagrajenca Davorina Lenka Bela pritlikavka, ki govori o usodni privlačnosti dveh ljudi.

Modrijan, Beletrina, Sanje

Najobsežnejša knjiga, kar okoli tisoč strani bo imela, ki jo pripravljajo v založbi Modrijan, bo imela naslov Tito, napisala pa sta jo Ivo in Slavko Goldstein. To je biografija, ki prikazuje Josipa Broza v različnih življenjskih obdobjih, hkrati pa objektivno dokumentira spremembe v politični ureditvi in družbi. Zanimiva bo tudi avtobiografija ruske baletne plesalke Maje Plisecke. Večji del kariere je preživela v dramatičnem obdobju surovega političnega režima v Sovjetski zvezi, a ji je kljub temu z nadarjenostjo, strastno predanostjo in pokončno držo uspelo postati ikona baletne umetnosti 20. stoletja.

Roman Kakor poti v megli španskega pisatelja Joséja Morelle je preplet fikcije in zgodovinske resničnosti, govori pa o življenju avstrijskega psihoanalitika Otta Grossa. Knjiga Na slepem tiru je dnevnik, ki ga je Jože Horvat pisal v času, ko je bil urednik kulturne rubrike časnika Delo – natančneje, od 9. januarja 1989 do 14. maja 1991. Jože Horvat je bil zagovornik idejnopolitično odprtega, pluralnega žurnalizma, s tem nazorom pa je kmalu naletel na nerazumevanje uredniškega kolegija.

Med zgodovinskimi monografijami omenimo knjigo Slovenija med drugo svetovno vojno Zdenka Čepiča, Damijana Guština in Nevenke Troha. Objavili bodo tudi najnovejšo knjigo Noama Chomskega Vladarji sveta. V leposlovnem programu imajo med drugim trikratnega kresnikovega nagrajenca Andreja E. Skubica in njegov roman Permafrost ter veliko ­prevodov.

Pri Beletrini izpostavljajo štiri naslove. Dva sta prevoda, dva pa prvenca slovenskih avtoric. Čistost (Purity) enega vodilnih ameriških avtorjev Jonathana Franzna je v angleškem izvirniku izšla septembra 2015, pri nas pa bo v slovenskem prevodu Polone Glavan izšla aprila. Je kompleksna pripoved, v kateri se prepletejo zgodbe različnih junakov. Povezovalna protagonistka je enaindvajsetletna Pip, ki se pridruži kultu Sončni projekt. Ta kult se drži stroge anonimnosti in razkriva tajne podatke vlad in korporacij. Franzen tudi v tem delu obravnava vprašanja identitete, krivde, odrešenja, odnosov itd.

Nov roman enega najuspešnejših slovenskih pisateljev, trikratnega dobitnika kresnika Draga Jančarja, je seveda vedno težko pričakovan. Izšel bo aprila in nosi rahlo nenavaden naslov In ljubezen tudi, sploh ker se dogaja v času, ko je nad svetom zavladalo sovraštvo. V štirih poglavjih se odvijejo zgodbe ljudi, ki so v blodnjavi druge svetovne vojne nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. Dogajanje je postav­ljeno v okupirani Maribor, med upornike v pohorskih gozdovih, v koncentracijsko taborišče na severu Evrope ...

Prvenca sta napisali Lara Paukovič in Ana Schnabl. Poletje v gostilni Lare Paukovič je roman o študentki, ki je nestrpna do drugačnih. Mednje spadajo tudi priseljenci iz držav nekdanje Jugoslavije. Usoda se z njo kruto poigra, ko dobi delo v gostilni, specializirani za srbsko kuhinjo, še bolj pa, ko se zagleda v enega izmed natakarjev. Motnje v povezavi Ane Schnabl so zbirka kratkih zgodb. Vezivno tkivo zgodb so ljudje, ki ne zmorejo imeti pristnih razmerij z drugimi ali samimi seboj.

Založba Sanje izpostavlja prevod romana Škrlatni hibiskus nigerijske pisateljice Chimamande Ngozi Adichie, ki jo pri nas poznamo že po prevodih knjig Polovica rumenega sonca in Amerikanka. Škrlatni hibiskus pripoveduje o kompleksnih družinskih razmerjih, usodi in Nigeriji, ki se je mir vztrajno izogiba. Pri založbi Sanje napovedujejo tudi prevod romana turškega nobelovca Orhana Pamuka Ta čudni občutek v glavi.

Govori o prodajalcu pijače boza in ženski, ki ji je tri leta pisal ljubezenska pisma. Omenimo še knjigo Florence Hartmann Žvižgači, v kateri predstavi nekaj tragičnih junakov našega časa in povabi bralca k razmisleku o stanju demokracije, ter roman ameriškega nobelovca Saula Bellowa Planet gospoda Sammlerja. To je klasika iz leta 1970 s presunljivo aktualnim sporočilom za sedanjost. Seveda bodo pri tej založbi izdajali tudi dela domačih avtorjev. Eno takih je pesniška zbirka neulovljivega filozofa, pesnika in glasbenika Janija Kovačiča Agencija za človeške vire.

UMco in Miš

Pri založbi UMco opozarjajo na štiri knjige: esejistično delo Črna knjiga kapitalizma Marcela Štefančiča, jr., v katerem analizira in primerja ključna ideološko-politična sistema zadnjega stoletja, kapitalizem in komunizem, in pokaže, da imata mnogo več skupnega, kot se zdi. Moč branja Franka Furedija predstavlja zgodovinski pregled pomena in vpliva branja ter njegovo spremin­janje od antičnih časov do digitalnih medijev. Delo Druga stran stresa ameriške psihologinje Kelly McGonigal.

Avtorica naniza najnovejša znanstvena dognanja o stresu in zatrdi, da stres lahko preobrazimo v nekaj koristnega. Knjiga Predanost Angele Duckworth, profesorice psihologije na Univerzi v Pensilvaniji, pa spodkopava stereotipno prepričanje o povezanosti inteligence, zunanjega videza in fizičnega zdravja ter uspešnosti posameznika in dokazuje, da je v resnici najpomembnejša predanost.

Najpomembnejša letošnja izdaja založbe Miš bo zbirka pravljic Franza Xaverja von Schönwertha z ilustracijami Hane Stupica. Von Schönwerth je zbiral pravljice približno takrat kot brata Grimm. V arhivu so ležale 150 let, dokler jih ni odkrila Erika Eichenseer in objavila v knjigi, zatem so jih izdali tudi v zbirki Penguin Classics. Franz Xaver von Schönwerth v nasprotju z bratoma Grimm ni poskušal literarizirati zgodb, zapisoval jih je avtentično in nepotvorjeno.

Opozarjajo tudi na dva zanimiva romana: Kaj je vedela Maisie enega najpomembnejših predstavnikov realizma 19. stoletja Henryja Jamesa, in Črna skala belo mesto avstralskega pisatelja srbskih korenin A. S. Patrića.