Tiskane izdaje
Ciciban (letos praznuje petdeseti rojstni dan) je tako rekoč valilnica piscev in ilustratorjev za otroke. Prinesel je tudi pravljičarko in pesnico Anjo Štefan, ki je po dvajsetih letih dela izdala svojo antologijo pesmi, pravljic in ugank.
Knjiga Svet je kakor ringaraja je zakladnica izjemnih besedil, ki so jih likovno obogatili najboljši slovenski ilustratorji: Zvonko Čoh, Marjanca Jemec Božič, Ančka Gošnik Godec, Polona Lovšin, Marjan Manček, Jelka Reichman, Alenka Sottler, Hana Stupica, Marlenka Stupica, Peter Škerl in Ana Zavadlav. Tako je antologija ne samo literarni biser za otroke, ampak zaradi nabora odličnih slovenskih ilustratorjev tudi svojevrsten katalog slovenske likovne produkcije za najmlajše, je predstavitev vseh najboljših, ki pripadajo različnim generacijam in so v zadnjih desetih letih ustvarjali na Slovenskem.
Mladinska knjiga, kjer so delo založili, vse leto praznuje predvsem z vrhunskimi deli za otroke in mladino. Čeprav je res, da bo zajetno knjigo rad vzel v roke tudi malo starejši bralec ali bralka, saj so nekatere pravljice in pesmice Anje Štefan že skorajda ponarodele. »Ojej, mar ni prezgodaj?« se je lani ob ideji, da bi Anji Štefan izdali antologijo, spraševala urednica otroškega leposlovja pri MK Irena Matko Lukan.
Dvom se je takoj razblinil, Anja Štefan se je lotila dela z vso vnemo, začasno je zmanjšala celo prej pogoste obiske v vrtcih in osnovnih šolah, kjer pripoveduje pravljice in bere svoje pesmi. Tako je počasi nastajala knjiga, v kateri se prepletajo stari objavljeni teksti, stari neobjavljeni ter popolnoma novi, nastali prav za to izdajo.
»Vse leto sem se dobivala z ilustratorji, da smo skupaj tehtali, kaj objaviti, kaj ne, kako kaj spremeniti, kaj dodati,« pravi Anja Štefan. Tudi sama se je najprej spraševala: »Zakaj jaz, saj nimam niti okrogle obletnice ...« Zdaj, ko je antologija zunaj, je vesela in ji seveda želi srečno življenje, da bi torej prišla do ljudi in bi bilo otrokom in odraslim ob njej lepo.
Priprava antologije
Šele ko se je resno lotila dela in odbrala svoje pesmi in pravljice, je ugotovila, koliko že ima dokončanih besedil ali takih, ki jih je bilo treba samo malo dodelati ... »Z Marjanco [Jemec Božič] sva gledali po starih ilustracijah in iskali tiste, ki so privlačne jezikovno in likovno, z Jelko [Reichman] sva tuhtali, katere pesmice sva naredili, in ko sva delali Lonček na pike, sem rekla Jelki, 'pa ne more biti notri toliko lisic!'. Z Ančko [Gošnik Godec] sva skupaj ugibali, kdo je teta Meta, kdo se hodi k njej učit slikat,« svoje delo predstavlja Anja Štefan.
Ko je Zvonko Čoh dobil v ilustracijo Štiri črne mravljice, je poklical avtorico in jo vprašal: »Anja, te črne mravlje, ki nabirajo bezeg, a nabirajo cvetke ali kroglice?« Vse to je sodilo v pripravo antologije. Nekaj ilustracij pa je povsem novih. Na podelitvi Levstikovih nagrad jo je ilustratorka Alenka Sottler pocukala za rokav in rekla: »Anja, za svoje veselje sem narisala nekaj mišk. Bi lahko zanje napisala kakšno pesmico?« Prvič sta sodelovali tudi z mlado, obetavno ilustratorko Hano Stupica, s katero zdaj že pripravljata novo skupno delo.
Anja Štefan je zelo skrbna in natančna, dela ne izpusti iz rok, dokler ni zadovoljna. Je tudi ena redkih tako imenovanih hišnih avtoric pri MK. Za otroke piše že več kot dvajset let in redno objavlja v revijah Ciciban in Cicido, izdala je že vrsto slikanic, mnoge od njih so bile nagrajene z uglednimi nagradami. Najbolj znane so Lonček na pike, Bobek in barčica, Sto ugank, Gugalnica za vse, Melje, melje mlinček … Nad njenimi besedili se navdušujejo tako otroci kot starši, pa tudi pedagogi, vzgojitelji in strokovna javnost. Kajti Anja zna pisati igrivo, šaljivo, vedro, a zato nič manj iskreno in zares.
Domiselno in simpatično
»Ko govorimo o Anjinem opusu, ne moremo mimo dveh besed – domiselno in simpatično,« komentira ustvarjalnost Anje Štefan Gaja Kos, tudi avtorica spremne besede v antologiji. »Če o kom, lahko prav o Anji rečem, da je zapisala svoje življenje pravljicam. Ni samo avtorica svojih pravljic, ampak tudi prirejevalka ljudskih ter njihova pripovedovalka. Za njeno poezijo je značilno, da zna biti po eni strani vedra, šaljiva, lahkotna, po drugi pa se ne izogiba niti zahtevnejšim temam, temnejšim platem bivanja, kar pomeni, da kot pesnica upošteva vse plati življenja in jih brez zadržkov posreduje mlademu bralcu, ki se bo enkrat ob njih zabaval, kdaj drugič pa bo nastopil trenutek, ko se bo moral ob njih zamisliti,« meni Gaja Kos.
Pesmi odlikuje tudi obrtniška spretnost ali kar obrtniško mojstrstvo, pri čemer ima Gaja Kos v mislih bolj tehnične plati poezije, torej rimo in ritem, ki zahtevata prefinjen občutek. To velja tudi za njene uganke, ki, vsaj tiste daljše, delujejo kot čisto prave pesmi.
»Še bolj presenetljivo je, da to velja tudi za Anjine pravljice, kajti v njih bomo našli kakšne rimane drobce in zelo pogosto izrazit ritem,« meni Gaja Kos. Pravljice, v katerih prevladujejo živalski junaki, so tematsko raznovrstne, enkrat so bolj lahkotne, zabavne, drugič si zastavljajo bolj kompleksna vprašanja, tudi o staranju, ranljivosti, težavah z identiteto, včasih se lotevajo tudi ne ravno prijaznih odnosov med družinskimi člani, kar pa ne pomeni, da vse obravnavajo zahtevne teme.
Veliko je šaljivih, a to ne pomeni, da tudi v teh ne gre zares. Anja Štefan skozi dejanja svojih junakov pokaže (in ne pove), kaj je prav in kaj ne, kako se stvarem streže, kar pomeni, da skozi pravljice razkrije, da je treba včasih poznati pravo mero. Mlademu bralcu nevsiljivo, morda na komaj zaveden način, posreduje sporočila, da je mogoče napake popraviti.
In ne pozabimo na zgoščenko, ki je izšla ob antologiji in je z njo skupaj rasla. Zgoščenka ima petnajst pesmi, ki jih je priredil ali na novo napisal Boštjan Gombač s pestro ekipo sodelavcev (med pevskimi glasovi lahko slišite tudi Neco Falk in Janeza Škofa). Žanrsko raznolike glasbene stvaritve bodo dobrodošle spremljevalke domačega ali vrtčevskega vsakdana.
