Tiskane izdaje
Jambski enajsterec, kancona, kitica, konkretna poezija, likovna pesem, metonimija, neskončna pesem, parodija, uspavanka, stanca, repati sonet ... to je samo nekaj pesniških oblik, ki jih Boris A. Novak razloži in analizira v svoji knjigi z naslovom Oblike duha (Mladinska knjiga). A še zdaleč ni vse, kajti Novak vsaki od 220 oblik spesni tudi primer. Pesniške školjke je napolnil z živim mesom lastne poezije, je že pred leti nazorno povedal Aleš Berger.
»Zakladnica pesniških oblik«, kot je knjiga označena v podnaslovu, obsega kar 530 strani in je zares pravi Opus Magnum Borisa A. Novaka, človeka, ki živi z več osebnostmi v enem telesu, smo slišali na včerajšnji predstavitvi knjige.
Je namreč pesnik, lirična duša, hkrati pa literarni strokovnjak, profesor na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske FF. Vse svoje znanje in talente je združil prav v knjigi Oblike duha. A ne gre za Novakov edini izjemni literarni podvig – spomnimo, da je v nastajanju tudi njegov ep Vrata nepovratna, ki bo, ko bo dokončan, obsegal kar 40 tisoč verzov.
Tudi pri načinu nastajanja je knjiga Oblike duha nekaj posebnega. Boris A. Novak jo namreč piše in dopolnjuje že 25 let. Oblike duha so tretja izdaja, sicer pa je knjiga prvič izšla daljnega leta 1991 z naslovom Oblike sveta pri založbi Mladika, drugič pa z naslovom Oblike srca leta 1997 pri založbi Modrijan, je povedala urednica knjige Irena Matko Lukan.
Knjiga si ne postavlja nobenih časovnih in prostorskih omejitev – obsega pesniške oblike od antične do moderne poetike ter od poezije Vzhoda do poezije Zahoda, beremo v spremni besedi. V pričujoči izdaji so za razliko od prejšnjih dodane oblike, ki so jih v zakladnico registrov pesniškega izražanja prispevala avantgadistična gibanja 20. stoletja. 60 od 220 oblik je Novak v slovenščini prvič upesnil v slovenščini, 16 pa je celo takih, ki jih je sam izumil.
Boris A. Novak je povedal tole: »Poezija je tisti jezik, ki znane stvari naredi, kot da jih vidiš prvič. Najboljše, kar znam študentom povedati o poeziji, je to, kar sem se sam naučil ob pesnjenju.«
Knjiga je doživela kar nekaj izjemnih pohval, med drugim je Samo Rugelj, urednik revije Bukla, dejal, da je eden od presežkov letošnje knjižne produkcije na Slovenskem tako v uredniškem kot v oblikovalskem smislu. Sam je zelo navijal za to, da bi bila izbrana za knjigo leta na Slovenskem knjižnem sejmu. To je zagotovo knjiga, ki jo moraš imeti na knjižni polici, je zatrdil Rugelj.
Irena Matko Lukan je dejala, da take knjige tudi v svetovnem merilu ni, kaj šele v Slovenskem. Obstajajo številni priročniki pesniških oblik in antološki pregledi, skrajno redko pa je, da bi avtor vse predstavljene pesniške oblike tudi sam upesnil, beremo v spremni besedi.
Za otroke in tiste z otroškimi dušami
Knjiga nagovarja več vrst bralcev, je zatrdila urednica. Prav bo prišla šolski mladini in študentom, pa tudi tistim, ki se sami lotevajo pesnjenja. Ali kot je dejal Novak: »Poezija je jezik otrok in za tistih, ki imajo otroško dušo.« Poezija je po njegovem nujna v otroštvu, je ključen element jezikovne vzgoje, kasneje v življenju pa je ključnega pomena v veselih in žalostnih trenutkih, kot sta denimo ljubezen in smrti bližnjih.
Ker je razpon pesniškega predznanja med potencialnim bralstvom knjige velik, je avtor vpeljal dve velikosti črk – z večjimi črkami so natisnjene lažje razumljive razlage, namenjene tistim, ki se z vprašanji pesniškega jezika srečujejo prvič, z manjšimi črkami pa analize, primerne za univerzitetno raven.
Da ima knjiga v vseh izdajah privlačne in duhovite ilustracije, je poskrbel Marjan Manček. Boris A. Novak pravi, da je Manček knjigo »iluminiral«, razsvetlil. Manček, ki z Novakom sodeluje že vrsto let, pa je dejal, da je knjiga kljub debelimi nenavadno lahka.
Omenimo še dva recenzijska odziva na prvo izdajo knjige leta 1991, ki smo jih izbrskali iz Delove dokumentacije. Peter Kolšek je zapisal: »Oblike sveta so čudovita in nenavadna knjiga, ki bi ji daleč naokoli težko našli levo ali desno zrcalno podobo.« Milan Dekleva pa: »Pesmarica pesniških oblik Borisa A. Novaka je magična knjiga. V njej je nanizanih sedemdeset možnosti kristalizacije jezika, sedemdeset možnosti bivanja, sedemdeset načinov okušanja, izkustva sveta.«
Včeraj so pri Mladinski knjigi predstavljali še eno knjigo Borisa A. Novaka, po kateri je ogromno povpraševanja, saj jo berejo učenci 4. in 5. razredov za Cankarjevo priznanje. Gre za ponatis slikanice Nebesno gledališče, ki je s podobami Danijela Demšarja prvič izšla leta 1990. Kot je spomnil avtor, je besedilo o radovednem oblačku najprej izšlo kot radijska igra, pozneje pa je zaživelo kot lutkovna predstava.
