Tiskane izdaje
Dotlej smo, razen direktorjev seveda, iz varčevalnih razlogov tja potovali s kombijem in se potem naselili v krepko oddaljenih predmestjih ali v hotelih dvomljivega slovesa, utrujeni, pa tudi veselo omotični od dvanajsturne vožnje, ki jo je ponavadi krmaril izkušeni komercialist, preudarno odmerjajoč postanke na obcestnih parkiriščih. Tam smo se krepčali, da se ne bi tjavdan potratila kakšna marka, s sendviči in pivom iz prtljažnika kombija, pa tudi kakšna buteljka se je našla tam. Tokrat pa, kot rečeno, nič po domače, nobenega zabijanja časa v nepreglednih zastojih, kaj šele nabiranja zastonjskih skodelic po motelih na avstrijski strani (za kar je bilo med kolegicami kar nekaj izvedenk): lepo kulturno smo se vkrcali na avion in se v Frankfurtu spočiti podali med nepreštevne meglenice Gutenbergove galaksije.
Preberite esej na spletni strani pogledi.si.
