Pisateljski glasovi, ki jih bodo prebudili leta 2114

Knjižnica prihodnosti: Pri Oslu so posadili tisoč dreves, po sto letih bodo iz njih naredili papir in natisnili dela stoterice izbranih avtorjev.

tor, 14.11.2017, 15:00

Kdo bi vedel, kakšne bodo knjige in knjižnice v prihodnosti. Morda ne ene ne druge ne bodo več obstajale v fizični obliki. Aldous Huxley si je v distopičnem romanu Krasni novi svet na primer zamislil Shakespeara, ki preživi do 25. stoletja, vendar je nerazumljen.

Škotska konceptualna umetnica Katie Paterson si je knjižnico prihodnosti zamislila kot – gozd. Gre za gozd Nordmarka pri Oslu, ki je po umetničini zamisli prvi korak h knjižnici. V njem so leta 2014 posadili tisoč mladih dreves, ki bodo do končne velikosti rasla sto let, nato pa jih bodo posekali in iz njih ­naredili papir.

Na tem papirju bodo leta 2114 natisnili antologijo knjig stoterice skrbno izbranih avtorjev, ki se jim je pred dnevi po že treh izbranih pridružila turška pisateljica Elif Shafak. Do zdaj so za knjižnico prihodnosti pisali Margaret Atwood, David Mitchell in Sjón, avtorjev pa ne izbira škotska umetnica, ampak posebna komisija, ki seveda ne bo dočakala realizacije projekta.

Za plačilo s kartico, Paypalom ali preko UPN (plačilni nalog), obiščite stran www.delo.si/digitalno in izberite paket po vaši meri. Imamo tudi takega z izdatnim popustom za naročnike na našo tiskano izdajo! Nato sledite navodilom za registracijo, v sklopu katere boste sklenili tudi digitalni naročniški paket.


Želite brati več?
Cenik
NAROČI
NAROČI
NAROČI
NAROČI
NAROČI
NAROČI
NAROČI
* Naročnina po preteku prvega meseca naročnine se obračuna po veljavnem ceniku Delo d.o.o.
Preberite posebne pogoje, povezane z digitalnimi naročninami.
Prijavi sovražni govor