Poezija vrača udarec

Pesmi Rupi Kaur dobivajo na tisoče všečkov, komentarjev in delitev. Poezija in družabna omrežja so združljivi.

Objavljeno
09. januar 2018 15.12
Valentina Plahuta Simčič
Valentina Plahuta Simčič

Rupi Kaur je novodobni fenomen, literarna zvezda, ki so jo naplavila družbena omrežja.­ Njena knjiga Med in mleko­ je bila prodana v nakladi več kot dva milijona izvodov, na lestvici­ uspešnic New York ­Timesa je bila eno leto, prevedena je že v trideset jezikov.

Neprestano poslušamo, da se vpliv literature krči, da nihče več ne bere knjig, kaj šele poezije, vse, kar naj bi ta umetniška zvrst imela povedati, naj bi že bilo povedano. Toda v realnosti se dogaja tudi nekaj presenetljivo in šokantno nasprotnega – internet in družabna omrežja, sicer eden glavnih krivcev za upad bralnih navad, naplavljajo nove literarne zvezde. Ena izmed njih je Rupi Kaur.

Pravijo ji instapoetinja, kajti kraljuje predvsem na instagramu. Tu ima dva milijona sledilcev, na stotisoče sledilcev ima tudi na drugih družabnih omrežjih. Njeni verzi dobivajo na stotisoče všečkov, komentarjev in delitev.

Primer: njen verz Moja mama je žrtvovala svoje sanje, zato da lahko jaz sanjam ... je na instagramu dobil 194.000 všečkov in 814 komentarjev. Rupi Kaur dokazuje, da so poezija in družabna omrežja združljivi, da lahko cvetijo skupaj. In poezija je še enkrat dokazala izjemno vitalnost.

Brez težkih metafor

Rupi Kaur je 25-letna Kanadčanka indijskih korenin, njena družina se je preselila v Kanado iz Pandžaba, ko je imela štiri leta. Veliko so se selili, pač v skladu z očetovim iskanjem dela. Starši so jo silili, da bi postala znanstvenica, a vpisala se je na poslovno šolo. Na družbenih omrežjih je bila prisotna že dolgo pred tem, preden je zaslovela. Ravno prav eksotična je za zahodni svet, a hkrati ravno prav domača, saj je njena mentaliteta zahodnjaška, da so jo bralci na zahodu pograbili.

Piše feministično angažirano poezijo, verzi so kratki, izpovedni. Ločil in velikih začetnic ni, morda občasno kaka pika na koncu stavka, pesmi so napisane kot drugoosebni nagovor, kompleksnih metafor v njih ni.

Veliko govori o travmatičnih odnosih med spoloma, o moških zlorabah (moje noge / si prikoval / na tla / s svojimi nogami / in zahteval / naj vstanem), o tem, kako si opomoči od teh ran, zelo je obremenjena z odnosom oče – hči, polna najstniškega angsta (čeprav je to starost že nekoliko prerasla).

Nekaterim je njena poezija všeč, drugi v njej vidijo le izbruhe jezne najstnice. Svoje pesmi tudi ilustrira. Riše menda od petega leta, ko ji je mama dala v roke čopič in rekla, »naj si izriše srce«.

Tudi njena druga zbirka The Sun and her Flowers, ki je izšla lani, zaseda pomembno mesto na lestvici uspešnic New York Timesa. Tudi v tej knjigi piše o podobnih temah, o preizkušnjah mlade ženske, ki je med drugim tudi migrantka, predvsem pa piše srčno, jasno kaže svojo prizadetost nad stanjem stvari.

S svojo ne prav zapleteno poezijo je stopila nasproti tudi vsem tistim, ki so bili do zdaj prepričani, da niso sposobni razumeti poezije, pa tudi tistim, ki padajo na glamurozen videz.

Njen profil na instagramu je stilno dovršen, na njem se menjavajo podobe pesnice in njene poezije. Fotografije, na katerih je Rupi Kaur, so bleščeče lepe, ob tem pa dekle hkrati kaže poduhov­ljenost in uporništvo. Nekateri pravijo, da se obnaša kot pop glasbena zvezdnica.

Seveda je vsi ne cenijo tako zelo, kritiki ji očitajo psevdointelektualizem. Guardian je denimo zapisal, da ta poezija ne potrebuje težke analize. Nekateri celo pravijo, da je njena poezija plagiat, prepisana naj bi bila zlasti njena druga zbirka The Sun and Her Flower.

Kaj je narobe z menstrualnim madežem

Zbirka Med in mleko je najprej izšla na Amazonovem CreateSpaceu leta 2014, naslednje leto pa jo je izdal založnik Andrews McMeel. Zaslovela je leta 2015, ko je objavila fotografijo, posneto za svoj šolski projekt. Na njej leži v postelji, na hlačah pa ima madež menstrualne krvi.

Instagram se je odločil cenzurirati fotografijo, Rupi Kaur pa je odgovorila z besnimi objavami na facebooku in tumblrju. Med drugim je zapisala, da je menstruacija eden tistih naravnih procesov, ki omogočajo človeštvu obstoj, njena maternica pa je po njenem mnenju prostor svetega. Instagram se je opravičil, češ da je po pomoti umaknil fotografijo. A Rupi Kaur je bila že slavna, ta cenzorski spodrsljaj jo je ustoličil kot ikono internetnega feminizma.

Mnogi so prepričani, da njenega uspeha v resnici ne gre pripisati njeni poeziji, temveč množici ­sledilcev na družbenih omrežjih in dobri prodaji v knjigarnah. Njen uspeh ni osamljen primer slave, ki se je iz virtualnega sveta prenesla v realno življenje.

Podobno uspešne so pesnice Nayyirah Waheed, Lang Leav, Warsan Shire in Yrsa Daley-Ward, vse z množico ­sledilcev na družabnih omrežjih, nobena od njih ni belka in vse ­odpirajo podobne teme feminizma, imigracije, rase ... Poezija torej vrača udarec internetu s tem, da se je vpletla vanj in ga osvojila.