Tiskane izdaje
Raziskave lingvistov so znova opozorile, kako trpežno je ustno izročilo in kako vsakokratne generacije lastnega kulturnega izraza še zdaleč ne potrebujejo izumljati vedno znova. Tokrat sta se Jamie Tehrani z Univerze v angleškem Durhamu in Sara Graça da Silva z Nove univerze v Lizboni lotili tradicije pravljičarstva in ugotovili, da najstarejša datira v čas bronaste dobe pred kar šestimi tisočletji.
Konkretno pripoved o kovaču, ki se z željo, da bi mu uspelo zvariti oziroma medsebojno spojiti sleherne materiale, obrne na vraga in sklene dogovor z njim ...
Pravljici Lepotica in zver ali tista, ki se je med Nemci ohranila kot Rumpelstilzchen in sta jo zapisala brata Jakob in Wilhelm Grimm, pa sta se po izsledkih raziskave v prvih oblikah izoblikovali pred tremi do štirimi tisočletji. O raziskavi poroča revija Science News, ki se sklicuje na Royal Society Open Science, metoda raziskovalk pa je temeljila na statističnem obravnavanju povezav med ljudskimi pravljicami in jeziki z območja Evrope in Azije.
Več kot 2000 tipov pravljic
Preučili sta 275 pravljic z magičnimi elementi iz širše baze nad 2000 tipov pravljic, znotraj katerih prav pripovedi z bitji ali predmeti z nadnaravnimi močmi predstavljajo najobsežnejšo skupino.
Analiza odnosa med pravljicami, jeziki in načini, na katere so se lahko prenašale med sosednjimi ljudstvi, je naposled omogočila evidentiranje 76 pravljic, ki so postale resne kandidatke za oceno časa nastanka. Ob upoštevanju zgodovine indoevropskih jezikov so naposled odbrali štiri, ki jih je bilo mogoče z veliko verjetnostjo povezati s strukturo protoindoevropskega jezika, prednika družin jezikov, kakršni so slovanski, germanski ali romanski, naposled pa je vsem kriterijem odgovarjala le ena. Omenjena pravljica o kovaču in vragu.
»Zanjo smo povsem prepričani, da je protoindoevropska pravljica,« je izjavila Tehranijeva. Če za kaj, lahko za to pravljico zanesljivo zapišemo, da je zimzelena.
Kdo se tudi ne strinja. Folklorist s kalifornijske univerze Berkeley John Lindow je opozoril, da je bilo besedišče protoindoevropskega jezika za delo s kovinami omejeno in da nemara izraz za kovača še ni obstajal.
