Kot je v knjižici, ki spremlja razstavo, zapisala njena avtorica Monika Rogelj, je bila Zdravljica aktualna takoj po prvi objavi, ob pomladi narodov in političnem programu Zedinjena Slovenija leta 1848. Njena aktualnost pa se je spet izkazala sto let po nastanku, v času boja Slovencev proti nacistični in fašistični zasedbi in zatiranju.
»Živost in preseganje vseh časovnih okvirov v sporočilnosti Zdravljice smo Slovenci ponovno prepoznali ob odločitvi za neodvisno in samostojno državo Slovenjo leta 1991. Prešernova misel nam je blizu tudi danes, ko smo del skupnosti evropskih narodov,« so zapisali v Gorenjskem muzeju.
Prešeren je Zdravljico začel pisati okoli martinovega leta 1844. Večkrat jo je popravljal, ohranjenih pa je pet različnih zapisov, dva v cenzurnih rokopisih Poezij, trije pa v pesnikovi zapuščini v Narodni in univerzitetni knjižnici.
Pesem je hotel objaviti v Ilirskem listu ali Novicah, pa mu je cenzura črtala tretjo kitico, v Poezijah pa Zdravljica ni objavljena, ker je cenzor Fran Miklošič prečrtal še četrto kitico. Tako je pesem izšla šele po marčni revoluciji.
Odprava cenzure in svoboda tiska sta tedaj omogočili prvo objavo Zdravljice v celoti, z vsemi osmimi kiticami in s popravki, ki jih je pri zadnji redakciji pesmi vnesel Prešeren. Prvič je bila natisnjena v Kmetijskih in rokodelskih novicah 26. aprila 1848.
Zdravljica je v osnovi napitnica, ki jo pesnik naslavlja intimnemu prijateljskemu omizju. Hkrati je to pesem s politično vsebino in z narodnim programom. Pesnik je izhajal iz idej francoske revolucije. Pojme bratstva, svobode in enakosti je prenesel na slovenski narod in njegove zgodovinske pravice.
Zdravljica je vse od nastanka zavzemala pomembno vlogo pri slovenskem narodu. Ob ustanovitvi samostojne države Slovenije leta 1991 je najprej spontano, nato pa tudi uradno njena sedma kitica Žive naj vsi narodi postala državna himna po melodiji Stanka Premrla. Skladba je bila priljubljena in pogosto izvajana vse od prve izvedbe leta 1917.
Veliko o Zdravljici bo mogoče izvedeti na razstavi, ki bo na ogled v Prešernovi hiši. Pesnika in njegov čas bo po odprtju osvetlil tudi literarni zgodovinar Igor Grdina s predavanjem Zdravljica med napitnico in odo v Ullrichovi hiši. Predavanje bo ob 19. uri.