Tiskane izdaje
Kot piše v utemeljitvi, Bogdan Gradišnik s svojim prevodom zahtevne razprave Večni človek, ki je izšla leta 1915, verodostojno poustvari obe plati izvirnika: eruditskost in avtorjev osebni glas. Chesterston v njej ugovarja mnenjema, da se je človeška družba razvila evolucijsko od slabšega na boljše, od živalskosti do zdajšnje stopnje, in da je bil Kristus sicer izjemen, a povsem človeški posameznik. Pri tem črpa iz različnih ved in v delo vpleta številne povprečnemu bralcu slabo poznane reference.
Po presoji komisije si Bogdan Gradišnik zasluži nagrado za prevod te razprave, ki terja od prevajalca natančnost in velik časovni vložek. V njegovem prevodu, ki je lani izšel pri Celjski Mohorjevi družbi, tako najdemo 176 opomb.
Bogdan Gradišnik. Foto: Igor Modic/Delo
Bogdan Gradišnik je prevedel več del angleških in ameriških prozaistov ter hrvaških in srbskih avtorjev. Za prevod del Hip 1 in Hip 2 Antonija Isakovića je leta 1985 prejel Sovretovo nagrado. Poleg tega prevaja znanstvena, monografska, leksikalna in enciklopedična besedila.
Branko Gradišnik se je lotil zahtevnega in zajetnega priročnika Psihoanalitična diagnostika ameriške psihologinje in psihoanalitičarke Nancy McWilliams. Avtorica obdeluje psihoanalitične teorije osebnosti, razlaga klinično pomembne značajske poteze pacientov in nakazuje, kako lahko razumevanje individualne strukture osebnosti odločilno vpliva na terapevtski fokus in način pomoči. To podaja s humorjem in empatijo, pregledno, razumljivo in v klenem jeziku.
Branko Gradišnik, tudi sam avtor štirih psiholoških priročnikov, se je po prepričanju komisije »igrivo sprehodil po različnih ravneh in plasteh jezika, tako da priročnik v prevodu zadiši v vsej žlahtnosti in gibkosti materinščine«. Poleg tega se je izkazal pri prevajanju in ustvarjanju strokovne terminologije ter odpravljanju taksonomskih lukenj. Svoje prevajalske postopke, zadrege in izbire je razložil v spremni besedi. Prevod Psihoanalitične diagnostike je letos izdala založba UMco.
Branko Gradišnik. Foto: Aleš Černivec/Delo
»Držal se je načela, da izraze sloveni, kjer je le mogoče – tako odslej človekovo duševnost lahko opisujemo z novimi izrazi: poutrinek, vzdejanjenje, vzigravanje, vživetven itd. Pri tem je pokazal jezikovno občutljivost za pomenske odtenke in hkrati spoštljivost do že obstoječega izrazja. Prevodu je dodal tudi terminološki slovarček, ob katerem se bralec – tako kot ob celotnem prevodu – lahko samo prikloni prevajalski samozavesti, posluhu ter ustvarjalni živahnosti mojstra neologizmov,« je še navedla komisija. To so sestavljali Tina Mahkota, Nives Vidrih, Majda Kne, Primož Vitez in Nada Grošelj (predsednica).
Branko Gradišnik, po izobrazbi sociolog in umetnostni zgodovinar ter magister kreativnega pisanja, je v 46 letih prevajanja ustvaril bogato bibliografijo prevodov predvsem iz angloameriškega leposlovja. Za prevod romana Bledi ogenj Vladimirja Nabokova je leta 2012 prejel Sovretovo nagrado.
Nagrajencema bodo nagrado podelili 9. novembra na sedežu Društva slovenskih književnih prevajalcev.
