Revolucija in erotična literatura

Gioconda Belli: Nikaragovska pesnica se bo na Blejskem gradu predstavila s knjigo Medeni škandal.

Objavljeno
01. julij 2015 16.08
Marko Jenšterle
Marko Jenšterle

»Literatura, ki govori o ženskih­ problemih, ni literatura, ki bi bila zunaj konteksta splošne ­literature, saj smo tudi me del tega sveta, kot vsak moški v njem. Zelo me je strah predalčkanja, ki se ga gredo nekateri,­ saj gre predvsem za oznake, ki jih na splošno namenjajo manjšinam, kot so črnci, otroci,­ Židje, muslimani in podobno. Se pravi, manjšinam, ki so že tako veliko pretrpele,« je avgusta lani v intervjuju za Delo ­dejala nikaragovska pesnica in pisateljica Gioconda Belli.

V četrtek, 2. julija, ob 18. uri, bo v Viteški dvorani Blejskega gradu brala pesmi iz svoje prve pesniške zbirke v slovenščini. Pri Mladinski knjigi je pravkar izšel izbor njene poezije Medeni škandal.

Gioconda Belli (Managva, 1948), ki je tudi aktualna predsednica centra Pen v Nikaragvi, je brez dvoma ena najpomembnejših in najbolj karizmatičnih latinsko­ameriških pesnic in pisateljic. Njeno literarno in osebno življenje je tako pestro in razburljivo, da kar kliče po literarnem upodabljanju. Že pri osemnajstih letih se je poročila, leto kasneje rodila hčer in naslednje leto odšla v gverilo, kjer se je pridružila sandinistom v boju proti diktaturi Anastasia Somoze. Med gverilci je opravljala kurirska dela, kasneje pa predvsem po Evropi nabirala sredstva za njihovo delovanje. Zaradi tega je na našem kontinentu zelo priljubljena, še posebej v Nemčiji, kjer so prevedli večino njenih knjig.

Veliko časa je preživela v emigraciji, saj je živela v Kostariki in Mehiki, po zmagi revolucije pa je zavzela pomembne funkcije v vladi,­ kjer je bila zadolžena za stike z javnostjo. Iz teh časov je še posebej znana po tem, da je z drugimi ženskimi predstavnicami sandinistične vlade ustanovila Stranko erotične levice, o kateri je nato pisala v svojem romanu Država žensk,­ za katerega je leta 2010 kot prva ženska dobila prestižno nagrado la otra orilla.

To je nagrada za najboljši hispano­ameriški roman, vredna sto tisoč dolarjev, Gioconda Belli pa je z rokopisom zmagala v konkurenci 615 rokopisov. Pisateljica je znana po erotični poeziji, ki jo je začela pisati in objavljati v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, romane pa je začela pisati šele, ko je zapustila politične funkcije. Prvega, Naseljena ženska, je napisala leta 1986.

Deset članic stranke, glasnih, kot bi jih bilo sto

O zanimivi Stranki erotične levice danes pravi: »Ustanovile smo jo v okvirih sandinistične revolucije. Zbrala se nas je skupinica žensk in se oklicala za stranko, v resnici pa nam je šlo predvsem za to, da na dnevni red vseh zadev, o katerih so razpravljali moški, postavimo tudi ženske poglede, saj so nas vedno odrivali na stran. To, kar se je nam zdelo pomembno, po njihovem ni bilo pomembno za domovino, zato smo hotele, da tudi domovina prizna vlogo in pomen ženske v procesu njenega nastajanja.

Vsaka od nas je v vladi in stranki zavzela določeno pomembno pozicijo, na sestankih pa smo snovale strategijo, kako bi svoje ideje prenesle v prakso.« Stranka ni bila velika, v njej je bilo le deset članic, ki pa so bile, po pisateljičinih besedah, tako glasne, kot bi jih bilo sto.

Gioconda Belli na vprašanje, zakaj se je lotila erotične poezije, odgovarja pomenljivo: »Zato, ker sem sama erotična.« Pisati jo je začela zelo mlada in pri tem ni pomišljala, da bi to lahko bilo kaj škandaloznega. Enostavno je menila, da imajo ženske, kot lastnice svojih teles, pravico, da same pišejo o njih, saj je bilo to do tedaj domena moških. Takole pravi: »Rekla sem si, le zakaj ne bi pisala o telesu, ki je čudovito, in seksu, ki je lep, še posebej zato, ker imamo ženske do svojega telesa poseben odnos.

V življenju sem imela srečo, da me je mama na zelo lep in prav nič travmatičen način seznanjala z mojim telesom. O seksu nikoli ni govorila kot o nečem grdem ali grešnem. Tudi ko me je seznanjala z menstruacijo, je to naredila zelo poetično, saj mi je povedala, da je moje telo zdaj pripravljeno na rojevanje in ustvarjanje novih življenj. Z odprtimi usti sem jo poslušala pripovedovati, da zdaj postajam ženska. Vse to me je močno zaznamovalo in zato sem tudi začela pisati to, kar sem čutila.«

V Sloveniji se bomo v zbirki ­Medeni škandal prvič lahko seznanili s poezijo, ki je nekoč v ­Nikaragvi in tudi širše po Latinski Ameriki povzročila pravi škandal. Izbor petindvajsetih pesmi iz njene istoimenske pesniške antologije je prevedla Sara Virk, pesnica pa bo na nastopu na Bledu prebirala pesmi iz knjige, ki jih bo nato v slovenskem prevodu podala še igralka Vesna Jevnikar. Glasbenika Fernando Dias Costa iz Portugalske in Aníbal Civiloti iz Argentine, ki delujeta kot Grupo Sal Duo, bosta med branjem občinstvu igrala skladbe iz svojega bogatega latinskoameriškega repertoarja. Gioconda Belli se bo ustavila v Sloveniji v okviru dvomesečne literarne turneje, ki jo je začela sredi maja in v okviru katere je obiskala Italijo, Nemčijo in Avstrijo.