Roald Dahl in njegova čudežna tovarna zgodb

Mineva sto let od rojstva enega najuspešnejših pisateljev otroške literature vseh časov.

Objavljeno
12. september 2016 16.45
Valentina Plahuta Simčič
Valentina Plahuta Simčič

»Doživeli boste veličastne stvari! Čakajo vas prijetna presenečenja!« pravi znameniti Vili Majavšek iz Čarlija in tovarne čokolade, ki v imenu Slovenske sekcije IBBY in Mestne knjižnice Ljubljana mlade bralce vabi na praznovanje stoletnice Roalda Dahla. Obeta se namreč pestro in zanimivo dogajanje pri nas in po svetu.

Za časa svojega življenja Roald Dahl za nekatere od svojih zgodb ni mogel najti založnika, sedaj pa gredo v promet s svetlobno hitrostjo – zadnje čase jih prodajo vsaj en milijon letno, vsega skupaj pa naj bi jih bilo prodanih že 200 milijonov izvodov. Prevedene so v 58 jezikov.

Knjige Roalda Dahla niso posute z rožicami, prav nasprotno, precej temačne so in polne okrutnosti. Glavni negativci so odrasli, ki uprizarjajo nasilje nad otroci. A hipokrizije in laži odraslih so razkrite in doleti jih pravična kazen, neredko s strani magičnih sil. Nekateri menijo, da gre za nekakšne sodobne verzije Janka in Metke, le da se otroci uspejo odraslim maščevati.

Veliko stvari je, zaradi katerih imajo zgodbe Roalda Dahla neubranljiv šarm: subverzivnost, nepredvidljivost, nenevadni preobrati, črn humor, občutek za moč nadnaravnega. Nekateri poudarjajo, da je bistvo uspeha Roalda Dahla njegova sposobnost, da je videl svet z otroške perspektive in da je znal otroke hkrati strašiti in zabavati.

Poleg tega je Dahl zelo dobro razumel, da imajo otroci do staršev ambivalenten odnos, da jih hkrati ljubijo in sovražijo. V svojih knjigah je otrokom omogočil, da ta ljubezensko-sovražni odnos podoživijo. Sam pisatelj pa je v nekem intervjuju na vprašanje, kaj je najpomembneje za dobro zgodbo, povedal: »Najbolj pomembno je, da je smešna!«

V Dahlovih knjigah je vse mogoče. V Jakcu in breskvi velikanki, ki je prva Dahlova knjiga za otroke, izšla je leta 1961, krokodilji jeziki povzročijo, da začne velika breskev rasti in celo lebdeti v zraku, V Čarliju in tovarni čokolade, ki je ena od Dahlovih najbolj priljubljenih knjig, se revni Čarli znajde v magični deželi, kjer pravična kazen doleti nadute in važne otroke, v VDV srečamo dobrosrčnega velikana, ki ponoči otrokom prinaša sanje, Matilda je genialna deklica, ki s pomočjo svojih nadnaravnih sposobnosti premaga hudobno ravnateljico in topoumne starše ...«

Deklica Matilda (prizor iz istoimenskega filma, 1996). Foto: arhiv/PR

Pestro življenje

Temačnost, ki je prisotna v njegovi literaturi, prihaja iz njegovega razburljivega, a tudi krutega življenja. Rojen je bil 13. septembra 1916 v Llandaffu v Južnem Walesu norveškima staršema, očetu Haraldu in materi Sofie Magdalene. Oče in sestra Asti sta mu umrla, ko je bil star štiri leta, tako da je skrb za družino morala prevzeti mama. Bil je navihan in živahen otrok in pri osmih letih so ga poslali v internat. Obdobje internata je opisal v knjigi z naslovom Poba: Zgodbe o otroštvu.

Imenoval ga je »dnevi hororja«. Ves čas je bil namreč podvržen trpinčenju starejših učencev, pa tudi učitelje je doživljal kot grobe in nepravične. Sadistični odrasli v njegovi otroški prozi so, tako pravijo poznavalci, samo ponovitev izkušnje iz internata.

Po končanem šolanju leta 1938 mu je Shell ponudil prvo službo v Afriki. Ko je izbruhnila druga svetovna vojna, se je pridružil angleškim letalskim silam (RAF), a je že na prvi misiji strmoglavil v libijsko puščavo. Posledice so bile počena lobanja in poškodbe hrbtenice, zaradi katere je trpel bolečine vse življenje. Po okrevanju je sodeloval v vojaških operacijah v Grčiji in Palestini, leta 1942 pa je bil kot ataše RAF premeščen v Washington. Menda je bil v uniformi zelo čeden, imel je veliko ljubic iz vplivnih krogov in deloval je tudi kot vohun, saj je informacije, ki jih je dobival v posteljnih pogovorih, predajal britanski obveščevalni službi.

Prva zgodba, ki jo je objavil, je zgodba o strmoglavljenju z letalom, objavil jo je leta 1943 v dnevniku The Saturday Evening Post. Napisana je bila kot promocijsko orodje za celovečerni film Walt Disney Productions, a tega filma niso nikoli posneli. Na podlagi članka je leta 1943 izšla slikanica Walt Disney: The Gremlins (A Royal Air Force Story by Flight Lieutenant Roald Dahl).

Leta 1946 je izšla prva zbirka njegovih kratkih zgodb za odrasle in postal je uspešen pisec tovrstne literature. Objavljal je v najbolj uglednih publikacijah, denimo v New Yorkerju.

Leta 1953 se je poročil z igralko Patrico Neal in imela sta pet otrok. A družino so ena za drugo zadevale katastrofe. Najprej je zaradi encefalitisa, ki je bil posledica ošpic, umrla sedemletna hčerka Olivia, nato je bil v prometni nesreči poškodovan sin Theo, sledilo je več kapi, ki jih je doživela Nealova, medtem ko je bila noseča z najmlajšo hčerko Lucy.

Naposled je postal pisec otroške literature

Glavne zasluge za razvoj njegove literarne kariere v smeri otroške literature je imela njegova literarna agentka Sheila St. Lawrence iz agencije Watkins, ki je v njegovi zgodbi z naslovom Želja prepoznala, da se z izjemno lahkoto vživja v otroške like. Nekaj zaslug pa ima tudi sam, saj je pri 44 letih, ko je svojim otrokom prebral že skoraj vse obstoječe knjige za najmlajše, ugotovil, da so nekatere precej slabe in da bi sam znal napisati boljše.

Svoje večerne izmišljije si je začel zapisovati in nastala sta Jakec in breskev velikanka ter Čarli in tovarna čokolade ... Prvi pravi uspeh je bil seveda Čarli. V prvem letu so ga prodali le 5000 izvodov, kmalu pa je prodaja narasla na povprečno 125.000 izvodov na leto, pred nekaj leti pa so na Kitajskem natisnili dva milijona primerkov.

V osemdesetih je mesto glavnega ilustratorja njegovih del prevzel najbolj znani britanski ilustrator Quentin Blake. Njegovim knjigam je dal razpoznavno igrivo podobo. Leta 1983 so ga seznanili s scenografko Felicity Crosland in njuna zveza je trajala vse do njegove smrti leta 1990. Vsega skupaj je napisal šestnajst mladinskih in otroških del, avtobiografijo in več zbirk kratkih zgodb za odrasle.

100 dogodkov za 100 let

V Veliki Britaniji so pripravili celoletno vsedržavno praznovanje, poimenovali pa so ga 100 dogodkov za 100 let Roalda Dahla. Epicenter dogajanja bo muzej Roalda Dahla in Story Center v Great Missendenu, kraju, kjer je pisatelj v svoji »ciganski« hiši živel in ustvarjal. Poleg tega bodo mesto Cardiff spremenili v »Mesto nepričakovanega«, v šolah v Walesu bo potekal program z naslovom Dežela pesmi, odprli bodo razstavo Dahlovega ilustratorja Quentina Blakeja, založba Oxford bo izdala slovar Roalda Dahla z 8000 besedami, ki si jih je pisatelj izmislil.

Tudi filmarji se mu poklanjajo. Letos je premiero doživela filmska adaptacija VDV (Veliki dobrodušni velikan) v režiji Stevena Spielberga. Prišla pa je tudi napoved, da bo Sam Mendes enkrat v bližnji prihodnosti režiral film po knjigi Jakec in breskev velikanka.

Ob zgodbah Roalda Dahla so zrasle tudi številne generacije slovenskih otrok, zato se pridružujemo praznovanju njegove stoletnice. Pri Mladinski knjigi so ponatisnili pet njegovih knjig in jih izdali skupaj v škatli. Gre za nekaj njegovih najbolj znanih in slavnih del: Čarli in tovarne čokolade, Čudoviti lisjak, Jakec in breskev velikanka, Čarovnice in Matilda.

Pri založbi Sanje pa so ponatisnili knjigo Veliki dobrodušni velikan. Dahlu bo letos namenjena tudi Vesela šola, Kinodvor že od junija prikazuje filmske adaptacije njegovih del, vrsto dogodkov pripravljajo v Mestni knjižnici Ljubljana, praznovanju se pridružuje tudi IBBY Slovenija s projektom Bralna spodbujevalnica. To soboto založbi Sanje in Mladinska knjiga ter Mestna knjižnica Ljubljana pripravljajo veliko zabavo, posvečeno pisatelju, na Kongresnem trgu v Ljubljani.