Roman Buda na podstrešju: Blišč in beda nevest po naročilu

Drugi roman ameriške pisateljice Julie Otsuka, v prevodu Jedrt­ Maležič je izšel pri Cankarjevi založbi, prinaša srhljivo­ in žalostno zgodbo, ki se je v nekaj tisoč različicah zgodila­ številnim Japonkam, ki so jih revni starši prodali sonarodnjakom v Združene države Amerike.

Neveste iz kataloga niso nekaj, kar se je zgodilo šele po padcu železne zavese, ko so začeli predvsem v ZDA izvažati vzhodnoevropska pa tudi azijska dekleta in žene, ki jih še ni preveč zastrupil feminizem in so bile mlade, seksi in ubogljive.

Na svetovnem spletu mrgoli spletnih strani, ki ponujajo takšne poroke, pred kakšnimi 150 leti pa so bila taka ženitvena posredovanja, ki so bila v resnici prodaja deklet japonskih revnih staršev domnevno bogatim japonskim sonarodnjakom v ZDA, opravljena prek katalogov fotografij in pisem.

Japonski delavci so se običajno z mlajšimi fotografijami, ali pa kar s fotografijami prikupnih prijateljev in znancev, potegovali za nakup mlade neveste iz domačih krajev. Zapisali so, da so zdravniki, odvetniki, lastniki različnih uspešnih podjetij, kot se podobno izogibajo resnici tudi v tovrstnih sodobnih virtualnih mreženjih.

V bistvu so bili praviloma sezonski delavci, ki so potrebovali žensko, da bi jim prala, kuhala in bila na voljo v postelji. Nasilje in posilstva lastnih žena so bila pogostejša kot složen zakon, poln medsebojnega ­spoštovanja.

Namesto obilja obilje dela

Zanimivo je, da je Julie Otsuka zgodbo prodanih japonskih nevest napisala v prvi osebi množine. To je seveda naredila namerno, kajti tako te zgodbe postanejo ena velika tragična zgodba z le nekaj svetlimi točkami. Ko so sredi 19. stoletja množice desetinnekajletnih japonskih deklic odpotovale po morju k nikoli videnim soprogom, so bili tako one kot njihovi starši prepričani, da zapuščajo siromaštvo in se odpravljajo v deželo obilja.

Tam jih je večinoma na zahodni obali ZDA čakalo predvsem obilje dela in včasih celo večja revščino kot v domači vasi. Prodane neveste so tako ob prihodu na ameriška tla doživele vse kaj drugega kot obljube iz pisem. Čedni mladeniči s fotografij so bili v resnici zgarani možje, ki deklic niso odeli v svilene kimone in jih prepustili brezdelju.

Julie Otsuka prinaša še eno veliko zamolčano zgodbo novejše zgodovine, ki je tudi družinska zgodovina velikega števila Američanov japonskega porekla.

V romanu Buda na podstrešju je opisan tudi sramoten dogodek, ki so ga bili deležni Američani japonskega rodu med drugo svetovno vojno, ko jih je ameriška vlada večinoma nasilno preselila v koncentracijska taborišča s celotne zahodne obale ZDA v notranjost države. Tovrstni ukrepi so temeljili predvsem na rasizmu in vojni histeriji. V resnici je bilo le nekaj od 120.000 taboriščnikov dejanska nevarnost za obrambo ZDA.

Ko so hiše japonskih Američanov ostale prazne, so za njihove predmete, ki jih niso mogli odnesti s sabo, poskrbeli bližnji in daljni sosedje, ki so zapuščene hiše oropali.

V ista taborišča so Američani internirali »le« nekaj tisoč Američanov nemškega in italijanskega porekla. Internacija je tudi osrednja zgodba prvenca Julie Otsuka Ko je bil cesar božanstvo. V njem opisuje zgodbo svojega deda, osumljenega vohunstva, in njegove internirane družine.