Se bodo knjižnice poslovile od e-knjig?

Si bo mogoče elektronske knjige v slovenskih splošnih knjižnicah v sistemu Biblos izposojati le še do oktobra? Po ustavljenem razpisu ministrstva za kulturo za izbor izvajalca informacijske podpore oddaljenemu dostopu do e-knjig se to prav lahko zgodi, druga možnost je enormno, kar trikratno povišanje članarine.

Ministrstvo je razpis ustavilo zaradi premajhnega števila prispelih prijav, saj sta se na razpis od dvanajstih potencialnih izvajalcev prijavila le dva, to pa je menda premalo, da bi lahko strokovna komisija »utemeljeno in informirano odločila o morebitni podpori projektu«. Drugi vzrok so domnevno »prenagljene in z dejstvi nepodkrepljene vnaprejšnje negativne medijske obravnave«, ki so v javnosti ustvaril vtis, da so sredstva že razdeljena in da priprava kandidature ni smiselna.

Šlo je za založbo Beletrina, ta naj bi bila na podlagi že vzpostavljenega sistema in lobiranj vnaprejšnja favoritinja, ki bi za podporo portalu Biblos od ministrstva vsako leto dobila sedemdeset tisoč evrov. Ker teh sredstev ne bo, direktor založbe in urednik Mitja Čander napoveduje, da bodo prisiljeni z letošnjim septembrom postopoma ugašati sistem, saj takšnih stroškov založba sama ne zmore pokrivati. »Na prvotni vložek v višini dvesto tisoč evrov za zagon smo že pozabili, vendar letni stroški vzdrževanja, posodobitev in režije znašajo okoli stopetdeset tisoč evrov, to pa je za Beletrino prevelik strošek.«

V sistem Biblos, ki razpolaga z okoli 1400 knjižnimi naslovi, je po Čandrovih besedah vključenih 46 knjižnic in 60 založb, zato problematika ni tako preprosta. Od ministrstva pričakujejo ponovitev razpisa, čeprav bo dikcija spremenjena, saj se želijo spoprijeti v enakopravni tekmi z drugimi ponudniki, najslabše pa je pustiti položaj neurejen. »Še v Latviji namenja država vsako leto 170.000 evrov za podporo e-knjigi,« poudarja Čander. Če premika ne bo, se bo večina slovenskih uporabnikov e-knjig povsem preusmerila na tuje ponudnike, predvsem na Amazon.

Težave so že zdaj, saj je agilnost slovenskih knjižnic pri nabavi e-knjig zelo različna, ene so si omislile že večino razpoložljivih naslovov, spet druge jih imajo komaj za vzorec. To lahko rezultira v fluktuaciji članstva, saj ne gre več za fizično izposojo knjig, torej se lahko – če mu tako bolj odgovarja –, recimo, meščan Lendave vpiše v koprsko knjižnico ali obratno. Ker z ministrstva do zdaj niso dobili konkretnega odgovora, ali bo razpis kmalu ponovljen ali ne, so na slovensko združenje splošnih knjižnic naslovili predlog za zvišanje članarin, na njihov odziv pa še čakajo.

»Trikratno povišanje članarine ne pride v poštev,« pravi predsednica združenja Vesna Horžen. »Če ne bo ustrezne intervencije ministrstva, bo s sistemom Biblos konec.« Po njenih besedah so se sredstva za nakup knjig v zadnjih sedmih letih zmanjšala za 60 odstotkov, pri tem pa so razlike med posameznimi enotami občutne. Horženova zavrača, da bi imeli v združenju karkoli opraviti s postopki ministrstva za izbor izvajalca informacijske podpore oddaljenemu dostopu do e-knjig, saj se vanj niso vtikali, sicer pa »vsi vedo, da je portal Biblos edini, prek katerega lahko vzpostavimo soliden sistem za izposojo e-knjige«.

Horženova tako predlaga, naj ministrstvo za kulturo sprejme aneks, po katerem bi 70.000 evrov, kolikor so jih v okviru razpisa nameravali nameniti projektu e-knjige, namenili kar neposredno nakupu e-knjig in portalu Biblos, saj »knjižnice ta portal podpirajo«. Zagotovo bi se v tem primeru pojavili očitki, da se je po obvodu in brez razpisa uresničil projekt, ki je pri nekaterih doživel kritiko, vendar bi bilo to kljub temu bolje, kakor da bi ne samo nazadovali pri ponudbi e-knjige, temveč bi celo možnost izposoje prej ali slej ugasnila.

In kaj pravijo na ministrstvu?

Z razpisom so želeli podpreti razvoj e-knjige kot pomembnega medija za dostopnost branja in dvig pismenosti, vendar je namesto pričakovane podpore prizadevanjem za širitev in dostopnost slovenske besede sprožil val nepričakovanih odzivov, katerih posledica je bila zaustavitev razpisa. Glede na to »najverjetneje razpisa ne bodo ponovili«, sredstva pa bodo vsekakor namenjena k doseganju cilja večje bralne pismenosti.

Navedb o Beletrininem predlogu o zviševanju članarin ali celo ukinitvi sistema Biblos zaradi stroškov ne komentirajo, bi pa ukinitev možnosti za izposojo e-knjig v slovenskih knjižnicah zagotovo predstavljala velik korak nazaj tako za Slovence doma kot v svetu. Skladno s cilji kulturne politike bodo kljub vedno bolj omejenim finančnim sredstvom za financiranje javne službe na področju kulture poskušali še vnaprej financirati možnosti za podporo usklajenemu razvoju knjižnične dejavnosti, ki vključuje sofinanciranje nakupa knjižničnega gradiva in tako omogoča splošno dostopnost knjige v slovenskih splošnih knjižnicah.