Tiskane izdaje
Pred dnevi je sprožila burne odzive novica, da bo 89-letna Harper Lee po več kot pol stoletja objavila »nadaljevanje« svojega znamenitega in edinega romana Ne ubijaj slavca. Knjiga Go Set a Watchman, ki naj bi izšla julija, je bila pravzaprav napisana prej in je navdihnila Ne ubijaj slavca.
V založniških krogih je vest odjeknila kot senzacija, knjiga naj bi izšla v večmilijonski nakladi in bila tako kot prva prevedena v številne jezike. Hkrati s tem se porajajo tudi dvomi o motivih založnika in razlogih, zaradi katerih je Harper Lee dovolila izid knjige Go Set a Watchman.
Novica o knjigi, ki spremlja protagonistko Scout kot odraslo žensko, se je pojavila samo nekaj mesecev po tem, ko je umrla avtoričina sestra Alice Lee, ki je bila desetletja njena pravna zastopnica in je varovala njeno dediščino in zasebnost. Nekateri se sprašujejo, ali je »izjemno darilo«, kakor se je o novi knjigi izrazila založba HarperCollins, zares prostovoljno. Tonya Carter, zdajšnja pravna zastopnica in prijateljica Harper Lee, je namreč pred kratkim izjavila, da je avtorica pozabljiva in da je po kapi leta 2007 postala skoraj slepa in gluha ter da pogosto ne razume, kaj podpisuje.
Nepričakovana najdba
Da rokopis Go Set a Watchman obstaja, do zdaj ni bilo znano, zato so utemeljeni sumi, da so Harper Lee na zvijačen način vpletli v to zgodbo. Treba je vedeti, da je založniška industrija čakala 55 let na kakšno novo delo Leejeve, založba HarperCollins pa zagotavlja, da je pisateljica povsem sodelovala pri sprejemanju odločitve o izidu nove knjige. Njen agent je dejal, da je bila Leejeva presenečena ob najdbi rokopisa in navdušena nad predlogom za objavo. Pravzaprav ga je, spetega s tipkano kopijo Ne ubijaj slavca, našla prijateljica Tonya Carter.
Go Set a Watchman je Leejeva napisala sredi petdesetih let. »Moj urednik je bil navdušen nad deli z opisi Scoutinega otroštva in prepričal me je o predelavi besedila, o tem, da naj ga napišem s perspektive mlade Scout,« je povedala Harper Lee za ameriške medije. Dodala je, da je prvoten rokopis, najden pred kratkim, pokazala nekaterim ljudem, ki so ocenili, da je vreden objave.
V Go Set a Watchman, umeščenem v sredino petdesetih let, odrasla Scout, to je Jean Louise Finch, potuje iz New Yorka domov v Maycomb v Alabami na obisk k očetu Atticusu. Knjiga temelji na njenem odnosu z očetom in njegovim svetovnim nazorom ter njenih stališčih do rodnega mesta v novem obdobju, morda rasno celo bolj napetem. V tej knjigi se pojavljajo tudi drugi liki iz Ne ubijaj slavca.
Ljubezen in prijateljstvo
Roman Ne ubijaj slavca je izšel leta 1960, navdušil je bralce po svetu in prejel Pulitzerjevo nagrado. Govori o Scoutinem odraščanju, zaznamovanem z rasno obarvanim sojenjem, v katerem Atticus brani Toma Robinsona, črnca, obtoženega za posilstvo belke Mayelle Ewell. Leejeva je delo napisala v preprostem, berljivem jeziku, duhovito in pogosto ganljivo, mestoma patetično. Knjiga ponuja več od zgodbe o otroštvu in rasizmu – je pripoved o ljubezni, morali, etiki, pravičnosti, vzgoji, prijateljstvu ...
Prav zato je ostala kultno branje vseh generacij. Avtorica je s pripovedjo zaslovela po svetu in se zgolj s to knjigo za vedno zapisala v zgodovino ameriške in svetovne književnosti. Na sezname ameriških klasičnih romanov jo uvrščajo skupaj z Velikim Gatsbyjem, Mobyjem Dickom, Huckleberryjem Finnom ...
Umaknjena avtorica
O avtorici ni veliko znanega, saj se je vedno izogibala medijem. Odkar je izšel roman Ne ubijaj slavca, je komajda kaj rekla o njem in v Belo hišo po predsedniško medaljo, ki ji jo je izročil tedanji predsednik George W. Bush, je privolila priti pod pogojem, da ji ne bo treba odgovarjati na vprašanja in da ji ne bo treba imeti govora.
Njen molk in izogibanje javnosti razlagajo na različne načine. Nekateri pravijo, da je sramežljiva, drugi menijo, da se je umaknila, ker je imela zgodbo za zgolj en velik roman. Njeni prijatelji pa pravijo, da je z romanom segla v globoke družinske skrivnosti in nezaceljene rane. Njen oče Amasa Coleman Lee je bil časopisni urednik, odvetnik in senator in tudi sam je, tako kot knjižni lik Atticus Finch, branil dva črnca, ki sta bila obtožena za umor. Potem ko so ju obsodili in obesili, se ni nikoli več ukvarjal s pravom.
Drugače kot Finch je njen oče zagovarjal segregacijo. Avtoričina mati Frances je bila strah in trepet za hčer. Trpela je za depresijo in hitrimi spremembami razpoloženja. Hčer je menda poskušala dvakrat utopiti v kadi, zaradi česar je Harper zrasla v negotovo, sramežljivo in včasih agresivno žensko. Mnogi so prepričani, da je bila sama sebi navdih za lik Scout.
Pisala s težavo
Mlada Harper Lee je sanjala, da bo postala odvetnica, tako kot njena starejša sestra Alice in oče. Da si je premislila, je nanjo vplival prijatelj iz otroštva Truman Capote, avtor kultnega Zajtrka pri Tiffanyju. Capote je pisal že kot otrok in v to je vpeljal tudi svojo prijateljico.
Harperjeva je zelo težko pisala, včasih je porabila ure in ure, da je napisala eno stran. Ker je nosila moško frizuro in se ni ličila, so jo mnogi imeli za lezbijko, njeni prijatelji pa pravijo, da je bila nesrečno zaljubljena v oženjenega moškega, svojega literarnega agenta Mauricea Craina.
V šestdesetih letih je Leejeva trdila, da bo napisala nove knjige, a ji očitno ni šlo. Začela je preveč piti, najprej zato, da bi premagala sramežljivost, potem pa zaradi žalosti, ker je za rakom umiral Maurice Crain.
V zadnjem velikem intervjuju, ki ga je dala leta 1964 Royu Newquistu za njegovo knjigo Counterpoint, je Harper Lee rekla: »Nikoli nisem pričakovala niti najmanjšega uspeha s knjigo Ne ubijaj slavca. Upala sem na hitro in milostno smrt s peresom kritikov, hkrati pa sem si želela, da bo nekomu dovolj všeč, da me bo javno spodbudil. Dobila sem zelo veliko, toda na neki način je bilo to enako strašljivo kot hitra, milostna smrt, na katero sem upala.«
