Tiskane izdaje
Ljubljana – Splošne knjižnice sodijo med najbolj priljubljene kulturne ustanove pri nas, saj jih obiskuje skoraj polovica Slovencev. To je pokazala raziskava Kultura v številkah, ki so jo pred časom oblikovali na ministrstvu za kulturo. Kaj torej najbolj navdušuje slovenske bralce, še posebej v času dopustov?
V poletnih mesecih so oblegane predvsem splošne knjižnice, medtem ko, denimo, Nacionalna univerzitetna knjižnica (NUK), ki na dom izposoja predvsem strokovno gradivo, na račun študijskih počitnic trenutno ni med najbolj obiskanimi. Aleš Klemen iz Mestne knjižnice Ljubljana (MKL) in Tina Kores iz Mariborske knjižnice (MK) ugotavljata, da slovenske bralce najbolj zanimajo začinjene ljubezenske peripetije in detektivske zagonetke.
K popularnosti erotičnih romanov je pripomogla ameriška pisateljica E. L. James s Petdesetimi odtenki sive, novodobno pravljico o nedolžni Anastasii Steele, ki se zaljubi v pregrešno bogatega Christiana Greya s posebnimi spolnimi preferencami. V Ljubljani v istem žanru ljudje radi posegajo po delih Kathleen Woodiwiss, v Mariboru pa se visoko na lestvici držijo dela Julie Garwood.
Klemen ugotavlja, da še vedno ni usahnilo zanimanje za skandinavske pisce kriminalk. Jo Nesbø je z romani, v katerih Harry Hole razčlenjuje najbolj srhljive zločine, med najbolj branimi tudi v Mariboru. Popularnost skandinavskih avtorjev, kamor sodita vsaj še Camilla Läckberg in Henning Mankell, je verjetno spodbudil Stieg Larsson s trilogijo Millennium, preneseno tudi v film. Njegova dela so obudila tradicijo mračnih skandinavskih trilerjev, ki navadno dregnejo v družbene rane v na videz urejenih severnjaških državah.
Pri nas je od Skandinavcev še vedno popularen Arto Paasilinna, ki navdušuje v drugem žanru in s specifičnim smislom za humor. Med ostalimi avtorji detektivk so še vedno priljubljeni kraljica detektivke Agatha Christie, James Patterson, Harlan Coben in pa J. K. Rowlingova, ki se je med uspešne avtorje kriminalk umestila pod psevdonimom Robert Galbraith.
Gillian Flynn je med bralce prodrla tako s kriminalko Ni je več, zdaj pa navdušuje tudi z nedavno prevedeno Ostrino. Koresova ob tem opozarja, da seznam najbolj izposojenega gradiva ne sovpada z najbolj iskanim: »Najbolj priljubljena dela so namreč že izposojena in rezervirana, zato člani posegajo po romanih, ki so dejansko na policah. Tako je bil na primer nov roman avtorja James Pattersona Na žerjavici julija izposojen manj kot nekateri avtorjevi prejšnji romani.«
Med poletnimi knjižničnimi favoriti so tudi ostale mednarodne uspešnice: med drugim Haruki Murakami, Liz Gilbert z Jej, moli, ljubi, prav tako še vedno navdušuje Dan Brown z religioznimi pustolovskimi kriminalkami. Ken Follett pa beleži dobro izposojo z zgodovinsko trilogijo Stoletje.
V MKL v poletnih mesecih zaznavajo večji interes za klasična dela. Lev Tolstoj je v letošnjem juliju z Ano Karenino najbolj izposojan avtor leposlovja, kar gre vsaj deloma pripisati temu, da je ta klasika umeščena v maturitetno branje za leto 2016. A, kot poudarja Klemen, je med bolje izposojanimi tudi romanizirana Tolstojeva biografija Pavla Valereviča Basinskija, ki je pred letošnjim poletjem izšla na 650 straneh.
Med klasiki so še vedno popularni literarni velikani: Fjodor Dostojevski in Vladimir Nabokov, pa Gabriel García Márquez in Thomas Mann. Afganistansko-ameriški pisatelj Khaled Hosseini pa veliko zanimanje doma in po svetu sproža z deli, v katerih svoje junake pogosto postavlja v turbulentne dogodke v Afganistanu pred štiridesetimi leti.
Otroci in mladi
Absolutna prvakinja med deli za otroke je Brina Brihta avtorice Sally Rippin. Malo starejše otroke in mladostnike pa še vedno privlači Harry Potter J. K. Rowling. Poleg te mladina posega še po vampirskih zgodbah, žanru, ki ga je s svojo serijo Somrak spodbudila pisateljica Stephenie Meyer.
V Mariboru so julija mladostniki precej brali dela Johna Greena: od uspešnice Krive so zvezde, do Lažnih mest, ki jo zdaj v filmski adaptaciji lahko gledamo v kinu. Med najmlajšimi je najljubša slovenska avtorica še vedno Svetlana Makarovič, med malce starejšimi pa Desa Muck.
Ne preseneča, da med strokovnim gradivom po izposoji prednjači knjiga Varna vožnja, saj mora cestno-prometna pravila obvladati vsakdo, ki hoče postati voznik. V Mariboru posegajo tudi po knjigah, ki zadevajo osebnostno rast in medosebne odnose.
Poleg tega so v poletnih mesecih zelo popualrni turistični vodniki. V Ljubljani pa so opazili, da bralci radi posegajo po biografijah priljubljenih nogometašev: Neymarja, Lea Messija, Cristiana Ronalda, pa tudi znamenitega nekdanjega trenerja Manchester United Alexa Fergusona.
Od presenečenj letošnjega poletja v MKL izpostavljajo povečano povpraševanje za knjigo Ne ubijaj slavca pisateljice Harper Lee. Očitno je nedavno izšlo »nadaljevanje« tega romana Go Set a Watchman (trenutno dostopen le v angleščini) spodbudilo radovednost za to avtorico.
Klemen poudarja, da bralci svoje leposlovje oblikujejo po namigih in priporočilih, ki jih prejmejo predvsem od medijev ali prek močnih promocijskih akcij založnikov in knjigotržcev. Nanje vpliva tudi brezplačna revija Bukla in seznami knjižničarjev (še posebej spletna stran Dobreknjige.si).
Rezi in merila
Knjižnice so podobno kot ostali kulturni zavodi v zadnjih letih utrpele znižanje svojih proračunov. Mariborska knjižnica je tako še pred leti kupovala po 40 in več izvodov posameznega naslova, »sedaj pa odkupuje po 13 do največ 24 izvodov zaradi finančnih razmer, kar pa seveda tudi vpliva na število izposoj posameznega gradiva v enem mesecu,« pravi Koresova.
Tudi v MKL so se prilagodili trendu zmanjševanja sredstev, predvsem tako, da se pri nakupu gradiva držijo priporočil stroke, usmeritev kulturne politike, pri čemer poskušajo ohranjati zastopanost najrazličnejših tem in področjih s poudarkom na nakupu del slovenskih avtorjev in nasploh knjig, ki jih sofinancira Javna agencija za knjigo.
