Slovenski dnevi knjige o odnosu med bralcem in avtorjem

Danes se v Ljubljani začenja knjižni sejem s spremljevalnim programom.

sre, 19.04.2017, 12:00
Noč knjige

V Sloveniji in zamejstvu bo 21. aprila že četrto leto potekala Noč knjige. K projektu, ki poteka pod častnim pokroviteljstvom Unesca in katerega nosilca sta Založba Sanje in Javna agencija za knjigo RS, je že sedemnajst dni pred začetkom pristopilo skoraj dvesto prirediteljev z več kot 350 dogodki. Po besedah direktorja založbe Sanje Roka Zavrtanika pričakujejo okoli sto tisoč obiskovalcev. Javna agencija za knjigo se vključuje v dogajanje s štirinajstimi programskimi dogodki, med drugim bodo poskrbeli za najranljivejše skupine; štiri dogodke bodo pripravili v zaporih. Mestna knjižnica Ljubljana bo v tako imenovani knjižnici na pločniku pripravila dogodek z raperjem Rokom Trkajem, poklonili se bodo tudi 150. obletnici rojstva Frana Milčinskega. Prireditve v organizaciji Mestne knjižnice Ljubljana bodo potekale v knjižnici Otona Župančiča, knjižnici Prežihovega Voranca in Trubarjevi hiši literature. Med organizatorji dogodkov so tudi Društvo slovenskih pisateljev, založbe, knjigarne in gimnazije. Doslej so se prijavili tudi šest zaporov, štirje vrtci in dva gledališča. Projektu se je letos pridružila tudi Mestna občina Ljubljana. Sodelovali bodo številni priznani literati in ilustratorji, med najbolj dejavnimi bo Tone Partljič. S projektom si želijo vstopiti tudi v mednarodni prostor.

Dan knjige je katalonski izum. 23. aprila, na dan smrti Miguela­ de Cervantesa, si Katalonci­ že mnogo let podarjajo knjige­ in cvetje. Ta datum se je z Unescovim razglasom prelevil v ­svetovni dan knjige in ­avtorskih pravic leta 1995. Slovenci­ smo se mu zagnano priključili­ in ga raztegnili na pet dni. Stritarjeva ulica v Ljubljani se bo te dni spremenila v največjo in najbolj zračno ­slovensko knjigarno.

Krovna tema letošnjih Slovenskih dnevov knjige v Ljubljani, ki bodo gostili sedemdeset pisateljev in trideset literarnih dogodkov, ima naslov Jaz te pišem, knjiga, kdo te bere?. Gre za zapleten, a gotovo tudi ploden odnos soodvisnosti, ali kot je dejal pisatelj John Cheever: »Ne morem pisati brez bralca. To je tako kot poljub – ne morem si ga dati sam.«

Na letošnjih Slovenskih dnevih knjige bo stopilo v stik z bralstvom kar nekaj slovenskih avtorjev. Napovedani so nastopi Ivane Djilas, Neli Kodrič Filipić, Nikolaia Jeffsa, Mojce Kumerdej, Svetlane Slapšak, Borisa A. Novaka, Jurija Hudolina, Janija Virka, Gabriele Babnik, Toneta Partljiča, Lucije Stepančič in številnih drugih slovenskih pisateljev.

Svojega bralca lahko srečaš povsod

V skladu z naslovno temo Slovenskih dnevov knjige smo nekaj pisateljev povprašali o odnosu z bralci. Gabriela Babnik je povedala, da med pisanjem ne misli na bralca. »Ko pišem, ni bralca. So samo liki, zasledovanje teh, da bi jih lahko opisala čim bolj avtentično,« je povedala. Ji pa odziv bralcev veliko pomeni. »Najprej misliš, da ti ne pomeni nič, ko pa srečaš bralca, ki ti seže v roko zaradi tvojega romana in čestita za pogum, ti njegov odziv pomeni vse,« je poudarila.

Gabriela Babnik srečuje svoje bralce povsod, denimo v nakupovalnih središčih. »Nemalokrat se je zgodilo, da je kakšen uslužbenec, ki sem ga pobarala po določeni stvari, dejal: »Oh, tisto sem pa prebral, v Delu, se strinjam ...« Ali pa: »Prebral sem vaš zadnji roman, zdi se mi boljši od prvenca.«

Srečuje jih tudi v parku Tivoli, tudi na protestih se je zgodilo, da so določeni ljudje prišli do nje in se hoteli pogovarjati o njenem pisanju. Seveda pa se najbolj množično sooča z bralci na organiziranih branjih, nazadnje, denimo, v tovarni Rog, kjer je prvič brala iz romana Intimno. Srečevala jih je tudi v knjižnicah, čeprav te zadnje čase zaradi pomanjkanja denarja več ne vabijo avtorjev. Slovenski dnevi knjige bodo to vsaj malo nadoknadili, saj bodo pisatelji gostovali v knjižnicah in za to dobili honorar.

Tudi Janja Vidmar ima med pisanjem običajno preveč dela z junaki, zgodbo, časovnico in jezikovno lego, da bi se ukvarjala z bralci. »V večini primerov bralec vstopi v avtorjev svet po končanem besedilu, ne prej. Ampak takrat z vso silo,« je povedala.

Če med pisanjem že pomisli na bralca, je ta praviloma odrasel, tudi kadar ustvarja za mladino, saj Janja Vidmar meni, da mladi bralci ne potrebujejo potuhe. Ji pa odziv bralcev zelo veliko pomeni. »Bralec je ključen, on z odgovornostjo do prebranega sklene ustvarjalni proces, zato je programski odbor Slovenskih dnevov knjige letos izpostavil prav odnos med avtorjem in bralcem,« je poudarila. Če sama med pisanjem nima pred očmi bralca, potihem računa, da ga imata vsaj urednik in založnik.

Jurij Hudolin je povedal, da med pisanjem večinoma ne pomisli na bralca, včasih pa vendarle, vendar se mu je to začelo dogajati šele s pisateljsko kilometrino. Mu pa odziv bralcev veliko pomeni, morda največ. »Paradoksalno je, da med ustvarjanjem ne mislim intenzivno na bralca, ko knjiga izide, pa mislim predvsem na to,« je povedal. »Kaj bralec hoče, je zelo težko slutiti, kaj šele vedeti, tudi če bi pihal v jadra posnemovanja uspešnic: sem pa v svojem zadnjem rokopisu dal vse od sebe, da bi napisal knjigo, ki bi jo rad bral sam, saj sem strasten in zahteven bralec,« je dodal.

Tudi Jani Virk med pisanjem ne misli na bralca, temveč samo na zgodbo. Zanima ga, kaj hoče zgodba, kam vodi njena dinamika in notranja logika. Mu pa odzivi bralcev veliko pomenijo. »Pogosto odpirajo nove, drugačne poglede na tekst, o katerih avtor ne razmišlja ali jih ne postavlja v ospredje,« je povedal.

Slovenski pisatelji sodeč po odgovorih torej med pisanjem ne razmišljajo o bralcu, zato pa o tem razmišljajo uredniki. Alenka Veler, urednica mladinskega leposlovja pri Mladinski knjigi, je povedala, da pri snovanju programa ves čas razmišlja o naslovniku, o tem, kako pritegniti bralce k branju, kaj jim avtor ali avtorica sporoča in podobno.

»Pri izbiranju del za prevodni program zajemam iz velikega bazena ponudbe, izvirni rokopisi so zgodba zase. Če rokopis prispe na naše uredništvo, je naslovnik jasen in ob delu z njim se ves čas sprašujem, ali zares nagovarja mladega bralca. Vse drugo je enako kot pri delih za odrasle: pomembna je dobra zgodba, ki je vešče napisana in ima kaj povedati, da je jezik živ in da pisatelj ali pisateljica bralca in bralke ne podcenjuje,« je povedala.

Pri Mladinski knjigi se zavedajo pomena živega stika bralcev z avtorji, zato organizirajo srečanja z njimi. Prav zato je v tej hiši nastala pobuda o prvem mladinskem festivalu angažiranega pisanja Itn., ki so ga pripravili z Vodnikovo domačijo in Kinom Šiška 21. in 22. aprila.

O nadzoru v lokalu Sombrero

Preostali vsebinski poudarki okroglih miz in pogovorov letošnjih Slovenskih dnevov knjige so humor, ženske v literaturi, brezbrižnost, nadzor in literarne nagrade. Pri založbi UMco so pripravili knjigo Opazovani s petimi kratkimi zgodbami o nadzoru, ki so jih prispevali Davorin Lenko, Mojca Kumerdej, Polona Glavan, Samo Rugelj in Ana Schnabl.

S tem je povezan tudi pripovedovalski dogodek v lokalu Sombrero na Fužinah, kjer bo nekaj mladih avtorjev govorilo o nadzoru. Društvo slovenskih literarnih kritikov bo v času ljubljanskih dnevov knjige podelilo nagrado kritiško sito za najboljšo knjigo minulega leta po mnenju slovenskih literarnih kritikov.

Posebno pozornost bodo letos namenili programu za mlade bralce. Nastopili bodo Jose, Pižama, Janja Vidmar, Lila Prap in drugi. Gostov iz tujine bo malo, ker ni denarja, prišla bo poljska avtorica Bronka Nowicka, ki bo spremljala projekcijo filma New Voices from Europe.

Francoski inštitut, ki praznuje 50. obletnico, bo v sklopu Nodierovih dnevov pripeljal v Ljubljano dva ugledna francoska avtorja, Goncourtovega nagrajenca in člana Goncourtove akademije Didierja Decoina in Érica Emmanuela Schmitta, ki se bosta pogovarjala o literarnih nagradah. Sledila bo razglasitev dobitnika nagrade Goncourtov seznam/slovenski izbor. Ta projekt v Sloveniji poteka prvič, podobni projekti pod častnim nadzorom Goncourtove akademije že potekajo tudi ponekod v tujini.

Pri projektu sodeluje Univerza v Ljubljani, njegov namen pa je spodbujanje branja francoske literature v francoščini pri študentih.

Slovenski dnevi knjige bodo potekali še v Dolu pri Hrastniku, Celju, Slovenskih Konjicah, Ormožu, Novem mestu, Lenartu, Kranju, Krškem in Kopru. V Mariboru bodo zaznamovali 20. izdajo dnevov knjige s temo Maribor kot ­motiv v literaturi.

Prijavi sovražni govor