Tiskane izdaje
Jutri bo svoja vrata za obiskovalce odprla »največja slovenska knjigarna«, Slovenski knjižni sejem, trideseti po vrsti, na katerem bo predstavljenih 3000 novih knjig, med njihovimi platnicami pa bo listalo okoli štirideset tisoč obiskovalcev.
Sejem se ambiciozno predstavlja kot knjižni dogodek leta, čemur najverjetneje ne gre oporekati. Njegov slavnostni začetek s podelitvijo Schwentnerjeve nagrade legendarnemu uredniku Cankarjeve založbe Zdravku Duši in govorom častnega gosta Cirila Zlobca pa bo že nocoj v Cankarjevem domu.
Glavni novosti letošnje sejemske izdaje sta dve: sejem je naredil prvi korak k mednarodnosti (gostovanje Škotov in Rusov) in število nagrad se je še povečalo. Sicer pa v veliki meri ostaja tak, kot smo ga do sedaj poznali. To pomeni, da bodo večji del sejmišča zasedale stojnice založb, pogovori o knjigah in založništvu pa bodo potekali v Debatni kavarni, Založniški in knjigotrški akademiji (letos s štirimi predavatelji s Škotske in predstavitvijo škotskega založništva), Forumu za obiskovalce, Pisateljskem odru in Šolskem knjigosledu.
Poleg njih bo letos prvič na sejmu organiziran »kulinARTfest« s pogovori o hrani in pijači in kuhanju v živo, otvoril ga bo Rudolf van Veen, najbolj znan nizozemski kuhar s 24KITCHEN TV, človek ki kuha tudi na stadionih pred tisočimi gledalci. Sejem bo tudi mednarodno odprt (gostje so Škotska, Rusija in Hrvaška), na ogled bo razstava del o Kekcu in njegovem avtorju Josipu Vandotu.
Sejem bo živel svoje življenje tudi potem, ko bo uradni del programa mimo – vsak večer se bodo vrstili afterpartyji z rusko, judovsko klezmer in še kakšno glasbo. Sejem bo obiskal kot gost založbe Družina, češki ekonomist Tomaš Sedlaček, šef makroekonomskega oddelka češke narodne banke in bivši Havlov svetovalec, avtor knjige Ekonomija dobrega in zla.
Po vzoru Libri Italiani Accessibili bomo 27. novembra v Sejni sobi M1 ob 12. uri brali v temi. Slepi in slabovidni, videči pa s trakovi čez oči, ki jih bodo dobili pri vhodu v dvorano, bodo v temi poslušali slovenske pesnike in pisatelje, otroci in mladina pa se bodo seznanili s knjigami v brajlici. Na sejmu bo izdan jubilejni ex libris, žig, narejen po motivu slikarja Jožeta Ciuhe, ki si ga bodo obiskovalci lahko odtiskovali v kupljene knjige.
Schwentnerjeva nagrada Zdravku Duši
V petih sejemskih dneh bo podeljenih 11 nagrad. Letošnji Schwentnerjev nagrajenec je legendarni urednik Cankarjeve založbe Zdravko Duša. V obrazložitev nagrade so zapisali, da je »tako rekoč kultni predstavnik žal izumirajoče vrste urednikov, ki ne izbirajo knjig, temveč kreirajo program. Program z njegovim podpisom je zagotovilo za relevantno branje, o knjigah, ki jih objavlja, se govori.
Govori pa se tudi o njihovem uredniku, ki je tudi sam prodoren, angažiran pisec. Zasnoval je pomembne zbirke – Najst, Dediščina, Poezija in Čas misli, bil del uredniških ekip, ki sta ustvarili XX. stoletje in Moderne klasike, ter knjigam utiral pot med bralce z izvirnimi promocijskimi zamislimi in prijemi.« Duša je poleg tega obogatil slovensko literarno sceno tudi z zavidljivim prevajalskim opusom.
Podelili bodo tudi dve Schwentnerjevi priznanji. Prvo je dobilo Kulturno društvo Slovenska kulturna akcija iz Buenos Airesa, ki praznuje letos 60-letnico delovanja. V tem času je izdala več kot 180 naslovov ter za slovensko kulturno zakladnico ohranila dela, ki so bila pred osamosvojitvijo in demokratizacijo Slovenije v matici prezrta ali celo prepovedana zaradi takratnih družbenopolitičnih razmer. Posebno priznanje za izjemen prispevek k razvoju knjižnega sejma pa je dobil starosta slovenskega založništva Martin Žnideršič.
Je eden od ustanoviteljev Slovenskega knjižnega sejma, član prvega upravnega odbora sejma ter govorec na prvem knjižnem sejmu na Gospodarskem razstavišču leta 1972. Bil je pomemben mož v Mladinski knjigi in Cankarjevi založbi, poleg tega je v založništvu opravljal tudi številne strokovne funkcije ter napisal več kot dvesto člankov in drugih tekstov z različnih področij založniške prakse ter je avtor nekaj knjig s področja založništva.
Žnideršiču so letos kot četrtemu Ne-američanu na letnem srečanju organizacije Miniature Book Society iz ZDA, največjega združenja založnikov in ljubiteljev miniaturne knjige na svetu, za izjemnen prispevek svetu minuaturnih knjig podelili nagrado Norman Forgue Award.
Ostale nagrade
Letošnja novost je nagrada za Knjigo leta. Dobila jo bo knjiga, ki združuje strokovnost in priljubljenost. Predizbor petih nominiranih naslovov je opravila strokovna žirija v sestavi (Alenka Vesenjak, Vlasta Vičič, Petra Vidali in Roman Uranjek), končna odločitev o izbiri pa je v rokah obiskovalcev Slovenskega knjižnega sejma, ki bodo oddajali glasovnice.
Nominiranke za Knjigo leta so: Ljubimca z Vošnjakove ulice (Mladinska knjiga), Mehaniki! Srečka Kosovela (Sanje), Orodjarna Boštjana Napotnika (Cankarjeva založba), Nesojeni kavboji Martina Ramoveša (Stripburger, Radio Študent) in Plezanje po kraškem robu Jurija Ravnika (Narava).
Nagrado za literarni prvenec bo dobil Zoran Knežević za knjigo Dvoživke umirajo dvakrat (Cankarjeva založba). Znani so tudi dobitniki nagrada Zlata hruška (MKL Pionirska). Uredniški odbor Priročnika za branje kakovostnih mladinskih knjig 2014 in Slovenska sekcija IBBY sta med nominirankami priznanje zlata hruška 2014 soglasno podelila knjigama Gugalnica za vse Anje Štefan z ilustracijami Marjance Jemec Božič v kategoriji izvirna slovenska mladinska leposlovna knjiga in Sedem minut čez polnoč Patricka Nessa (prevajalka Ana Ugrinović) v kategoriji prevedena mladinska leposlovna knjiga.
Nagrado Zlato okno, ki jo podeljuje Društvo slovenskih založnikov (predsednik žirije Jani Bavčer), je dobila knjigarna Mladinska knjiga, Nebotičnik v Ljubljani, za izložbo na temo Pečat stvarjenja. Avtorska zasnova in izvedba izložbe je delo ekipe marketinga MKZ v sestavi Manca Macuh, Saša Kovačič, Darja Klemenčič, Andreja Žnidaršič in Metka Zver.
Društvo slovenskih književnih prevajalcev je podelilo dve nagradi Radojke Vrančič, priznanji za mlade prevajalce. Komisija v sestavi Tina Mahkota, Nives Vidrih, Andrej E. Skubic, Primož Vitez in Nada Grošelj je nagradila Stašo Pavlović za prevod dela Pawła Huelleja Mercedes-Benz: iz pisem Hrabalu in Andreja Pleterskega za prevod dela Laurence Plazenet Sama ljubezen.
Dobitnica literarne nagrade Mira za leto 2014 je koroška pisateljica Maja Haderlap. Žirija v sestavi Andrej Detela, Katja Mihurko-Poniž, Jolka Milič, Irena Novak-Popov in Barbara Simoniti ji je nagrado prisodila zaradi izjemnih literarnih oblik in globokega družbenega učinka njenega romana Angel pozabe v evropskem prostoru. Na letošnji razpis je Ženski odbor SC PEN prejel 18 predlogov, člani žirije pa so tehtali med petimi imeni avtoric, ki so se jim zdele najbolj izstopajoče.
Na koncu so se člani žirije osredotočili na razpravo o Maji Haderlap in njenem romanu Engel des Vergessens/Angel pozabe zaradi izjemnih literarnih odlik in globokega družbenega učinka tega velikega slovenskega romana v evropskem prostoru, pa tudi zato, ker se je kot predlog pojavila že lansko leto, ker v Sloveniji še ni bila deležna nobene nagrade, ker so jo predlagale štiri ustanove nekoč različnih nazorskih usmeritev in stanovskih opredelitev, in ker želi LNM preseči državne in jezikovne meje in doseči celoten slovenski kulturni prostor.
Nagradi za najlepšo slovensko knjigo in za poslovno knjigo leta bosta znani tekom sejma.
