Slovenski pesniki kot prodajne uspešnice

Murna, Prešerna, Župančiča, Gregorčiča in Aškerca so pri Mladinski knjigi izdali, ker so na »terenu« zaznali potrebo.

Objavljeno
19. januar 2015 15.39
Valentina Plahuta Simčič, kultura
Valentina Plahuta Simčič, kultura

Običajno se prodajni­ ­oddelki založb na vse kriplje trudijo prodati knjige, ki so jih izdali. Toda v primeru petih slovenskih pesniških klasikov je bila pot obratna: prodajni oddelek založbe Mladinska knjiga je na terenu, med bralstvom, zaznal potrebo po teh knjigah in z »željo« bralcev, da bi jih izdali, seznanil urednike leposlovja.

Urednica pri Mladinski knjigi Nela Malečkar pravi, da so željo prodajnega oddelka in bralcev z veseljem uresničili, saj je nazadnje eno od poslanstev založbe ponatis knjig, ki so skozi zgodovino postale »obvezno čtivo« oziroma so ključne za našo kulturo.

»Literarne strokovnjake smo prosili, naj naredijo nove izbore pesmi glede na njihovo živost v današnjem času ter napišejo poljudne spremne besede, v katerih se bo biografija pesnikov prepletala z njihovo ustvarjalnostjo. Ciljali smo na čim širše bralstvo, od babic do vnukov, saj gre za vrhunce slovenske poezije, ki jih je literarna zgodovina že zdavnaj kanonizirala, posamezne pesmi ali verzi so tudi že ponarodeli,« je povedala.

Že množičnost prednaročil je potrdila priljubljenost pesnikov med bralci, zato se je prodajni oddelek odločil izdati pet pesnikov v razmeroma visoki nakladi dva tisoč izvodov. Da je to res visoka naklada, pove podatek, da nove in izvirne pesniške zbirke zadnja leta tiskajo v butični nakladi dvesto ali tristo izvodov, je pojasnila urednica Mladinske knjige, še pred desetimi leti pa je bila naklada petsto do šeststo izvodov.

Toda tudi med sodobnimi pesniki so izjeme: Ciril Zlobec je na primer rotil glavnega urednika založbe, naj zniža naklado njegovi zadnji pesniški zbirki Biti človek, ko je izvedel, da bo izšla v 1300 izvodih. »To je edini primer, za katerega vem, da je avtor hotel manjšo naklado. Še dobro, da ni bil uslišan, saj je zbirka od letošnjega junija, ko je izšla, doživela še dva dotisa. Tako množično branost doživljajo še nekateri njegovi sodobniki: Ivan Minatti, Tone Pavček, Janez Menart, Neža Maurer in Feri Lainšček.

V zadnjih sedmih letih so bile na založbi MK med izvirnim leposlovjem na prvih desetih mestih s prodano naklado od tisoč izvodov navzgor v povprečju po tri pesniške zbirke na leto. Kaj je skupni imenovalec poezije, ki doseže več bralcev, kot je običajno?

»Morda to, da izpoveduje občutenje sveta v tistih njegovih odtenkih in razsežnostih, ki bralcem v največji možni meri omogočajo dialog in identifikacijo. Če se to dogaja še sto in več let po njihovem nastanku, si te pesmi zaslužijo ponatise znova in znova,« meni Nela Malečkar.

Brezčasna izdaja

Matjaž Vračko
, ki vodi sektor prodaje fizičnim osebam in klube pri založbi Mladinska knjiga, pravi, da v zadnjih letih z veseljem spremljajo izredno zanimanje za posebne izdaje pesniških zbirk, kot so denimo Minattijeva Nekoga moraš imeti rad, Angeli Toneta Pavčka in Labrador Kajetana Koviča. Tudi iz tega se je rodila ideja ponuditi slovenskim bralcem posebno izdajo petih največjih slovenskih pesnikov.

»Hoteli smo pripraviti izdajo, ki bo posebna, zbirateljska in bo imela trajno vrednost. Pri projektu smo dali velik poudarek izboru vsebine, oblikovanju notranjosti in zunanjosti knjige oziroma naslovnice (posebna folija in umetniški papir, izpostavljen detajl iz ene od najbolj prepoznavnih pesmi posameznega pesnika na naslovnici), dodatno smo pripravili tudi grafike pesnikov z odlomkom njihove pesmi. Slovenskemu bralcu smo hoteli ponuditi 'brezčasno' izdajo zanj in za naslednje rodove.«