Slovensko bralsko leto je bilo precej sivo

Kaj smo brali preteklo leto, ­katere knjige kupovali? Nekatere stvari se ne spreminjajo: v knjižnice so največkrat zavili­ šolarji­ in poprosili za Sofoklejevo ­Antigono, njihovi starši­ so zahtevali zadnjo uspešnico­ Dana Browna Inferno – in so bili nanjo pripravljeni tudi malo počakati.

Na vrhu lestvice lani v knjižnicah največkrat izposojanih knjig je po podatkih servisa Cobiss, ki prikazuje najpogosteje izposojeno gradivo v mreži slovenskih javnih knjižnic (upoštevani so podatki 349 knjižnic), spet Sofoklejeva Antigona, tokrat z 9317 izposojami in 202 rezervacijama. Lani jih je bilo 8737, tudi predprejšnje leto je bila knjiga na prvem mestu izposojanih del, enako leta 2011, leto prej je bila na četrtem mestu, leta 2009 na tretjem, 2008. in 2007. na prvem. Antigona je torej nekaj, čemur se šolajoča mladež nikakor ne more izogniti.

Na drugem mestu je pristala svetovna uspešnica Dana Browna ­Inferno (7766 izposoj in kar 3400 rezervacij), na tretjem Dostojevski­ z Zločinom in kaznijo, sledijo Zgodbe Svetega pisma, In v gorah odzvanja Khaleda Hosseinija ter uspešnica za mlajše bralce Zguba: dnevnik Rachel Renée Russell. Prvo deseterico sklepajo Muca Copatarica Ele Peroci, Stare grške bajke Eduarda Petiške, Shakespearova Romeo in Julija in Nebeška vročica Sandre Brown.

In kaj smo kupovali?

Tudi primerjava lestvice najpogosteje izposojanih knjig z lestvicami, ki merijo prodajo knjig, ostaja enaka: kot sta pred časom v študiji Rušenje mitov: leposlovne uspešnice v Evropi in Sloveniji ugotovila Miha Kovač in Rüdiger Wischenbart, je prevladujoč okus obiskovalcev slovenskih knjigarn bistveno drugačen od prevladujočega okusa obiskovalcev knjižnic, to sta pač svetova zase, ki se srečata zgolj po naključju in na kratko, z naslovom ali dvema.

Na lestvici Naj 10, ki jo s pomočjo podatkov nekaterih knjigotrških mrež in neodvisnih knjigarn sestavlja Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije, so se med letom namreč pojavljali povsem drugačni naslovi: končna lestvica bo sicer znana še pred koncem meseca, pogledovanje po mesečnih lestvicah pa pokaže, da so bili kupci knjig največkrat pripravljeni odšteti denar za knjige Yuvala Noaha Hararija Sapiens: kratka zgodovina človeštva, poleti so se navduševali nad romanom Gillian Flynn Ni je več, nikakor pa niso pozabili na delo ameriške avtorice niza priročnikov za osebno rast Louise L. Hay Življenje je tvoje, ki že dolgo vztraja na slovenski ­lestvici uspešnic.

Tudi s kuhanjem si slovenski kupci očitno dajo veliko opraviti, saj so množično kupovali knjigo Valentine in Luka Novaka Zlahka: ljubezen do kuhanja na prvi pogled, Rudolpha van Veena Rudolph kuha, Boštjana Napotnika Orodjarna in Ane Žontar Kristanc Ana kuha, to je bila tako rekoč skoraj edina slovenska konkurenca svetovnim knjižnim uspešnicam, po katerih bralci najraje segajo. Med redkimi slovenskimi knjigami, ki so se poleg kuharskih knjig več mesecev obdržale na lestvici Naj 10, je bila tudi ne le tekaška knjiga Boštjana Videmška, Žiga X. Gombača in Sama Ruglja ­Ultrablues, primerno pozornost si je pridobil tudi Ciril Zlobec s trideseto pesniško knjigo Biti človek, nekatere bralce je zamikala knjiga Mojce Širok Od Benedikta do Frančiška: revolucija v Rimskokatoliški cerkvi.

Kupci se sicer niso mogli ubraniti romana Cheryl Strayed Divja, prav tako še zmeraj radi berejo delo argentinskega psihoterapevta Jorgeja Bucaya Ti povem zgodbo?, na obeh, tako knjižnični kot knjigarniški, se pojavlja delo In v gorah odzvanja Khaleda Hosseinija, kupci tudi niso pozabili kupiti knjige dobitnika Rožančeve nagrade Marcela Štefančiča, jr. Kdor prej umre, bo dlje mrtev, pri branju za mlade pa je bil na vrhu John Green s knjigo Krive so zvezde.

Na vrhu celoletne lestvice najbolje prodajanih knjig v slovenskih knjigarnah leta 2013 je bila pri branju za odrasle knjiga Petdeset odtenkov sive E. L. James, avtoričini naslovi so bili posebej in v kompletu tudi najbolj prodajani v spletni knjigarni Felix.