Tiskane izdaje
Spletnih naslovov, na katerih so dosegljive take ali drugačne literarne zadeve, je veliko. Nekatere spletne strani so intonirane strogo utilitarno in ponujajo izbor knjižnih naslovov, ki jih je vredno prebrati, nekateri portali pa so postali pravi literarni saloni.
Za klasične knjigoljubce bi se morda zdelo najbolj običajno, da v roki – takrat, ko ne berejo knjige, ampak berejo o knjigah – držijo najmanj revijo. Časi so se spremenili, zdaj ljudje, ki so zahajali v knjigarne, s prstom drsajo po zaslonu tablice, telefona ali švigajo po zaslonu z miško, naslovov, kjer jim strežejo z ustreznimi vsebinami, pa je precej.
Modeli so različni, spletna stran spletnaknjiga.com, ki je zasebna iniciativa in od začetka financirana iz lastnih virov in iz prodaje, na primer ponuja na enem mestu izbor novih knjig po področjih, a je hkrati tudi e-knjigarna elektronskih in tiskanih knjig, e-knjižnica (izposoja do trideset dni) in e-založba, saj uporabnikom ponuja tudi storitve s področja založništva.
Na spletni strani najknjige.si so v različnih oddelkih zbrane »najboljše knjige, katerih branje je užitek. Knjige niso izbrane glede na njihovo literarno vrednost, stališče ali naklado – gre preprosto za zbirko užitkarsko posebnih in berljivih knjig,« obiskovalci pa so vabljeni, da prispevajo tudi svoja priporočila.
Dobreknjige.si je portal, ki suvereno oznanja, da opozarja na dobro literaturo s priporočili: »Njegovo zanesljivost, nepristranskost in ažurnost vzajemno zagotavljamo vse slovenske splošne knjižnice.« Stran je brez dvoma uporabniku prijazna, saj premore iskalnik , kjer je mogoče iskati po naslovu ali po avtorju, še posebej pa je vreden ogleda iskalnik Iščem knjigo, kjer je mogoče z drsniki nastaviti lastnosti iskane knjige (vesela–žalostna, zabavna–resna, prijetna–stresna, predvidljiva–nepredvidljiva, domišljijska–prizemljena, čudovita–neokusna, nenasilna–nasilna, optimistična–črnogleda, neerotična–erotična, običajna–neobičajna, lahkotna–zahtevna in kratka–dolga).
Projekt, je mogoče izvedeti v predstavitvi, sofinancira ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, zagnali sta ga Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper in Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica, v partnerstvu z osrednjimi knjižnicami Obalno-kraškega in Goriškega območja, s priključitvijo ostalih slovenskih splošnih knjižnic pa je kmalu prerasel v vseslovenski projekt nacionalnega pomena.
Verjetno je kot prvi odgovor na vprašanje o knjigah na spletu pričakovati le eno: bukla.si. Odgovorni urednik brezplačne revije Bukla z naklado 25.000 izvodov dr. Samo Rugelj pravi, da ima založba dva portala: »Na domeni www.bukla.si je že od leta 2005 na voljo celotna vsebina naše revije Bukla, leta 2011 pa smo za vzpostavitev portala www.knjigenatrgu.si dobili zagonska sredstva – 40.000 evrov – z obveznostjo delovanja do konca leta 2015. Drugega portala smo se lotili ob predpostavki, da Slovenija potrebuje nacionalni knjižni portal in da na Bukli že imamo dovolj veliko bazo knjig za njegovo osnovo. Za nadaljnje delovanje, vzdrževanje in polnjenje portala naj bi dobivali vsakoletno podporo še vsaj tri leta. Taka je namreč navada pri podobnih projektih v tujini. Do tega žal ni prišlo, tako da smo ves ta čas portal vzdrževali z lastnimi sredstvi, in lani zagnali še spletno knjigarno na www.bukla.si.«
Z začetkom letošnjega leta, dodaja Rugelj, so se vse obveznosti Bukle za portal Knjige na trgu iztekle, zdaj si prizadevajo vzpostaviti sodelovanje z drugimi obstoječimi portali, ker lahko samo na ta način nadaljujejo z vzdrževanjem in polnjenjem baze knjig. Portala vsak dan obišče okoli tri tisoč različnih uporabnikov.
Manca G. Renko, odgovorna urednica spletne strani AirBeletrina, na isto vprašanje odgovarja, da se preživljajo s prijaznimi sredstvi, ki jim jih namenja založba Beletrina, in s sredstvi s tako imenovanega medijskega razpisa, od katerega so za prejšnje leto dobili 18.876 evrov. Letošnja številka še ni znana.
»Glavni problem je, da Javna agencija za knjigo (JAK) ne financira elektronskih medijev oziroma zanje ni sistemskih rešitev, kakršne obstajajo za tiskane medije. Če bi bili tudi mi lahko financirani po principu štiriletnega programa, bi nam rešilo življenje, tako pa se komaj držimo. To je precej paradoksalno: AirBeletrina je zastonj in dostopna vsem, deluje izobraževalno, kulturno ipd., skuša približati kulturo mlajši generaciji, sploh študentom in mladim odraslim, pa tistim, ki se s kulturo ne ukvarjajo poklicno, skratka ciljamo na vse, kar je najteže dosegljivo in najbolj marginalno, pa smo financirani bistveno manj od papirnatih literarnih revij, ki so naprodaj, pa jih nihče ne kupuje, le redki pa jih berejo, za povrh pa so še precej hermetične in zaprte v slovensko domačijsko sceno.«
Avtorji AirBeletrine po uredničinih besedah dobivajo sorazmerno nizke honorarje (povprečje je 50–80 evrov), uredniki so prekerci, če bi bile zadeve zastavljene drugače in ne bi projekta poganjal entuziazem, bi lahko objavljali več, avtorje plačevali bolje in si dovolili več prevodov.
»Upala bi si trditi, da smo najbolj bran kulturni medij, na povprečen dan imamo približno 500 bralcev, na malo boljši okoli 1000, posamezni teksti pa privabijo na stran tudi do 20.000 bralcev. To je za tak profil medija ogromno, ne vem, če bi sploh lahko dosegli več.«
Odgovorni urednik ludliteratura.si, ki ga izdaja društvo LUD Literatura, seveda izdajatelj revije Literatura, Andrej Hočevar pravi, da so elektronski medij registrirali v začetku leta 2013. Preko rednega projektnega medijskega razpisa ga sofinancira Ministrstvo za kulturo, lani, pravi urednik, so dobili nekaj sredstev tudi na prvem razpisu za elektronske medije JAK. »Založniški krč, ki nas doleti v začetku leta zaradi zamud razpisov in subvencij, se pozna povsod. Kar zadeva ministrstvo za kulturo, je pri financiranju model 50/50 glede na razmere, ki smo jih v založništvu vajeni od JAK, precej nefleksibilen in seveda manj ugoden. Pri spletnih medijih sicer odpade strošek tiska in distribucije, drugi pa ne; vsebinska kvaliteta še vedno zahteva predano – in honorirano – delo. Naj zato tukaj omenim, da so prispevki v elektronskem mediju ludliteratura.si honorirani. V letu 2015 je z medijem sodelovalo 132 avtorjev; objavljenih je bilo 287 prispevkov.«
Dnevno povprečje obiskov ludliteratura.si je po Hočevarjevih podatkih v letošnjem letu blizu 300 (povprečje zadnjih treh let nekje 275), v povprečju je to dnevno 220 obiskovalcev (letos 250) in 580 ogledov (letos skoraj 650). Dnevni vrhunci zadnjih nekaj let: skoraj 1400 obiskov, 1230 obiskovalcev in 2520 ogledov; po številu ogledov najpopularnejši prispevek je dosegel 4500 obiskovalcev, medij in druge Literaturine dejavnosti so dobro promovirane tudi na Facebooku (čez 4500 sledilcev) in z elektronsko obveščevalno listo, ki ima okrog 2200 prejemnikov.
