Ššš! Imamo načrt (in uspavalnega zajčka tudi)

Otroška literatura: Slovenske založbe so v zadnjem času izdale raznovrstne slikanice, ki so tako aktualne kot nadčasovne.

Objavljeno
29. marec 2016 16.13
Jelka Šutej Adamič
Jelka Šutej Adamič

V zadnjih mesecih je izšlo precej slikanic, največ pri Mladinski knjigi, nekaj pa pri drugih založbah. Te že dolgo izbirajo med kakovostno tujo ponudbo­ tovrstne literature ali se, čeprav redkeje, odločajo za izdaje domačih izvirnih slikanic.

Tokrat se bomo sprehodili od založbe do založbe ter na kratko predstavili njihovo produkcijo. Bikca Ferdinanda, ki je izšel pri Mladinski knjigi, se bodo razveselili tako otroci kot starejši. Pisatelj Munro Leaf (ilustracije Robert Lawson) ga je izdal že leta 1936, zdaj pa so ga slovenski ljubitelji duhovitih Ferdinandovih dogodivščin dobili še v prevodu Darje Marinšek (leta 1957 je izšla v slovenskem prevodu Janeza Gradišnika). Knjigo so zaradi mirovniškega sporočila v tedanji fašistični Španiji in nacistični Nemčiji prepovedali.

Otroke lahko poskusite uspavati s slikanico O zajčku, ki bi rad zaspal psihologa Carla-Johana Forsséna Ehrlina (ilustrirala Irina Maununen). Prebudi pa vas lahko slikanica Michaela Rosna Lov na medveda (prevod Anja Štefan), saj se družina v iskanju medveda poda skozi snežni metež, blato, vodo ... Imenitne so ilustracije Helen Oxenbury.

Iskanje medveda je za najmlajše, Milan Dekleva pa ponuja napeto dogodivščino nekoliko starejšim otrokom, ki jih zanima brskanje po vesolju z roko v roki s psom Darwinom. Prijetno presenečenje so razkošne ilustracije Jureta Engelsbergerja.

Pri MK je izšel tudi izbor dvanajstih pesmic o srčecu iz svetovne in slovenske glasbene zakladnice, ki so »podložene« z notnim zapisom (in priloženo zgoščenko) ter romantičnimi ilustracijami Jelke Reichman. Zadnji dve slikanici MK sta tudi najaktualnejši.

Neli K. Filipić je avtorica zgodbe Požar, ki jo je ilustrirala Bojana Dimitrovski. Nesreča, ki se pripeti Gozdnikom, in njihovo iskanje novega bivališča sta zlahka primerljiva z današnjo begunsko situacijo, le da (vsaj) v slikanici (na srečo) najdemo srečen konec, medtem ko večina beguncev v resničnem svetu še vedno išče toplo in prijazno zavetišče. Avtorsko slikanico Chrisa Haughtona Ššš! Imamo načrt odlikujejo jedrnato in učinkovito besedilo ter izvrstne ilustracije. Delo, izšlo v prevodu Darje Marinšek, zelo jasno govori o miroljubnem sobivanju.

Šest slikanic založbe Zala

Založba Zala ponuja kar šest novih slikanic, Mateja Črv Sužnik in Miha Sužnik sta prevedla deset afriških zgodb s skupnim naslovom Kdo je kralj? (avtorica besedila Beverley Naidoo, ilustracije Piet Grobler) in Zgodbo o vrani Naomi Howarth, ki jo je navdihnila indijanska zgodba o pomenu lepote srca. Katalonsko zgodbo Gospa Marija Cesca Noguere (ilustracije Raül Gesalí) o brezdomki je prevedla Alenka Bole Vrabec.

Založba je postregla tudi z dvema aktualnima slikanicama – Kako se je pogumni očka nehal bati tujcev (Rafik Schami, ilustracije Ole Könnecke) in stripovsko obarvano pripovedjo Vsi tukaj, vsi skupaj! pisateljice Anje Tuckermann, ki pogosto obravnava občutljive in pomembne teme, in mlade ilustratorke Tine Schulz. Obe slikanici je prevedla Tina Mahkota, ki podpisuje tudi prevod slikanice Gospod Vesel in gospa Mrak Antonie Schneider in Susanne Strasser. Prikupna zgodba o zdravilni moči semen sreče in veselja.

Domače novitete založbe Miš

Domači ustvarjalci, tako likovni kot literarni, so avtorji vseh treh novitet Založbe Miš. Kdo je že videl konja, ki pleše step, in kravo, ki poje bluz? Skupaj sta srečna v duhoviti zgodbi Ide Mlakar O kravi, ki je lajala v luno, likovno podprti z ilustracijami Petra Škerla. Kako zorijo ježevci pripoveduje Peter Svetina, riše pa Damijan Stepančič.

Zabavno branje za majhne in tudi večje otroke, eni in drugi bodo našli odgovore na nenavadna vprašanja, kako naslikati prepih, kako se odvozlaš, kako treniraš senco ... Dominik in Barbara sta najboljša prijatelja, kljub temu da sta različna kot noč in dan.

Eden ima rad šolo, drugi ne, eden ljubi stripe, drugi ne, in tako naprej. Avtorica Cvetka Sokolov je nabrala cel kup razlik med njima, vendar ni težko ugotoviti, da ju prav različnost bogati. Knjigo Kot noč in dan je ilustrirala Ana Zavadlav.

Pri Sanjah Tone Pavček

Založba Sanje ponuja dva slovenska klasika in tujega mojstra besede. Izdali so pesnitev Toneta Pavčka Don s preprostimi, večinoma črno-belimi ilustracijami Maje Kastelic, ki imenitno, nevsiljivo sledijo Pavčkovi domišljiji. Delo je, kot beremo v spremni besedi Saše Pavček, pisal v zadnjem letu življenja. Pesnitev lahko mladi bralec bere v nadaljevanjih, saj je posebne vrste sestavljanka; pripoved o kužku Donu je tako raznolika in raznorodna, bogata in iskriva, kot je bilo bogato psičkovo življenje, če si kar izposodimo besede Saše Pavček.

Ana Razpotnik Donati pa je ilustrirala duhovito butalsko zgodbo Frana Milčinskega Kako sta se skušala Butalec in Tepanjčan. Saj veste, tisto, v kateri Butalec reče Tepanjčanu, da če ugane, kaj nosi v košu z breskvami, mu jih da. Pravljico Oscarja Wilde Sebični velikan pa so Sanje izdale z ilustracijami Petre Preželj.

Še pet slikanic

Še pet slikanic je v tokratni béri. Larina druga zvezdica pisatelja in ilustratorja Klausa Baumgarta je prikupna zgodbica o tem, da vse zvezde ne domujejo na nebu; izšla je pri založbi Kres. KUD Sodobnost International je izdala slikanico Petra Svetine Sredi sreče in v četrtek zjutraj z ilustracijami Kristine Krhin.

Pripoveduje o drobnih čudežih, ki nas spremljajo skozi življenje. Slikanico Zmago (avtor Germano Zullo) omenjamo predvsem zaradi duhovitih, izjemnih ilustracij ilustratorke Albertine, medtem ko avtorska slikanica Rdeča ali zakaj zasmehovanje ni smešno (Jan De Kinder) v prevodu Stane Anželj ob zgodbi in risbi ponuja tudi širši razmislek.

Pri Sodobnosti je izšla še ena poučna slikanica Če ..., ki prinaša nov, osupljiv pogled na velike ideje in številke. Avtor David J. Smith se z roko v roki z ilustratorjem Stevom Adamsom loti vseh znanih (težko preverljivih) dejstev o Zemlji in našem bivanju na njej in v tem vesolju.

Denimo, kako veliko bi bilo naše osončje, če bi Rimsko cesto pomanjšali na velikost krožnika ali če bi planete našega osončja pomanjšali in jih spremenili v žoge ter bi bila Zemlja velika kot žoga za bejzbol ...