Tiskane izdaje
Bastien Vives je pred kratkim dopolnil trideset let, a se že zadnjih pet pomladi nezadržno prebija med prva imena francoske devete umetnosti. Po prvih uspehih s šaljivimi sličicami o pingvinih na medmrežnih forumih zdaj drugo za drugo prejema nagrade za svoje projekte, ki mojstrsko skicozno risbo združujejo z intimno pripovedjo in liričnim vzdušjem. Z Vivesom se bo v Komuni Kina Šiške ta torek po skypu pogovarjal Izar Lunaček.
Glede na atmosfero svojih bodočih velikih uspehov je Vives kariero začel karseda presenetljivo: s serijo humorističnih, polnobarvnih kartunov o frajerskem, reperskem pingvinu pod imenom Pungi Racaille, ki je pred kakimi desetimi leti bliskovito zakrožila po družabnih omrežjih frankofonskega sveta, toda to je bil le bled obet tega, kar bo mojster dosegel v prihodnosti.
Raperski pingvin Pungi Racaille, Copyright Bastien Vives 2006.
Dve leti po zeitgeistovskem prvencu o skupini sodobnih mladenk (Elle(s), 2007), natisnjeni pri prestižni založbi Casterman, je tedaj le 25-letni Vives prejel nagrado révelacion angoulemskega festivala že za svojo drugo knjigo Okus po kloru, ki subtilno, tekočo risbo združuje s počasnimi, meditativnimi kadri in zelenomodro paleto, vse v imenu pričaranja neponovljivega vzdušja javnega bazena, na katerem se sprva le opazujeta, pozneje pa začneta kramljati fant in dekle, ljubitelja rekreativnega plavanja. Knjiga je hipnotična, čudovita, lepa in neverjetno uspešna v svoji misiji vsrkati bralca v lebdeči, mokri in drseči svet mestnega bazena, da na koncu lahko prisežete, da vam je po branju v ustih ostalo nekaj okusa po kloru.
Tabla iz stripa Le Gout du Chlore, copyright Bastien Vives 2009
Po še treh letih sodelovanja s scenaristi na komercialnejših projektih je leta 2012 luč sveta ugledal njegov naslednji solo strip Polina, ki se na več kot 200 straneh v krokijevski črni risbi in subtilnih sivinah sprehodi skozi kariero mlade ruske plesalke, od njenega vpisa na osnovno baletno šolo pri rosnih šestih prek plesa v ansamblu nacionalnega teatra in pobega v evropsko umetniško skupino pa do mednarodnih uspehov avtonomne kariere z lastno avantgardno trupo v Berlinu in Parizu. Rdeča nit knjige vseskozi ostaja Polinin odnos s strogim, zahtevnim a obenem navdihujočim učiteljem iz baletne šole, s čigar karizmatičnim vplivom se bori vse do konca zgodbe.
Tabla iz stripa Polina, copyright Bastien Vives 2012
Polina bralca uroči z za Vivesa tako značilno filmsko, skoraj animaciji podobno pripovedjo, minimalistično risbo, ki s terjanjem subjektivnega vložka zleze toliko bolj pod kožo, in tehtnimi razmisleki o iskanju svoje poti v plesni karieri, ki jih je moč aplicirati na katerokoli umetniško zvrst. Polina je bila prevedena v številne jezike: hrvaško izdajo pri odlični založbi Fibra imajo na zalogi v murgelski striparnici Buch, angleško verzijo tako nje kot Okusa po kloru pa lahko poberete na policah naše striparne Pritličje poleg ljubljanske mestne hiše. Menda se nam kmalu obeta tudi film, posnet po knjigi. Komaj čakamo!
Naslovnica francoske izdaje Poline, copyright Bastien Vives 2012
Vives je trenutno polno zaposlen z dokončevanjem dolge stripovske sage z naslovom Last man, ki jo riše v sodelovanju s scenaristoma Balakom in Michaelom Sanlavilleom: ekipa je na letošnjem festivalu v Angoulemu za svoj trud prejela nagrado za najboljši serial leta.
Vives (na sredini) s soustvarjalcema Last mana, Balakom in Michaelom Sanlavilleom
Gre za francoski poskus poustvarjanje vzdušja japonske mange, tokrat v zgodbi o tujcu, ki vstopi v nenavaden svet magije in fantastike ter s pomočjo majhnega dečka zmaguje na gladiatorskih igrah z le svojim znanjem borilnih veščin. Serial, ki prejema same pohvale in sta njegova prva dva dela prav tako že prevedena v angleščino, bo menda obsegal kar 12 debelih zvezkov, ekipa pa ima v načrtu tudi njegovo predelavo v risanko in videoigrico.
Tabla Last mana, copyright Bastien Vives, Balak in Michael Sanleville, 2014
Del naslovnice Last mana, copyright Bastien Vives, Balak in Michael Sanleville, 2014
Bastien Vives je eden najbolj vročih evropskih avtorjev ta hip in njegov občutek za stripovsko pripoved ter likovno karakterizacijo se lahko meri z največjimi mojstri v zgodovini žanra, zato klepeta z njim nikakor ne gre zamuditi: se vidimo torej v torek ob 20.00 v Kinu Šiška! [vstopnine ni]
