Tiskane izdaje
Proti koncu 19. stoletja so se v avstro-ogrski monarhiji zaradi nacionalnega prebujanja njenih narodov pojavile razpoke. Dvor jih je skušal zakrpati na različne načine.
Eden od poskusov je bil začetek izhajanja enciklopedične zbirke Avstro-ogrska monarhija v besedi in podobi (Die österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild), katere pobudnik je bil prestolonaslednik nadvojvoda Rudolf (r. 1858), ki pa se je leta 1889 v ljubezenski aferi Mayerling ustrelil.
Obsežno delo je bilo zamišljeno kot domoznanska zbirka z enciklopedičnimi ambicijami in je izhajalo v nemški in madžarski redakciji. Nemška verzija je izhajala od decembra 1885 do junija 1902, zadnji madžarski zvezek pa je izšel leto prej. Izhajal je v zvežčičih, ki so jih naročniki dobival v dveh ali štirih tednih.
Nabralo se jih je 397, skupaj so obsegali 12.596 strani in so vezani v 24 knjig, madžarska verzija pa v 21 knjig. Nemško redakcijo zbirke je vodil pisatelj in ustanovitelj dunajskega antropološkega društva Josef von Weilen, madžarsko pa prav tako pisatelj in žurnalist Mór von Jókai.
Objavljenih je bilo 587 prispevkov in 4529 ilustracij, sodelovalo pa 432 sodelavcev iz vseh kronskih dežel. Tako široko zamišljena izdaja naj bi bila strokovno delo, ki naj ne bi zaostajalo za etnografskimi študijami, hkrati pa naj bi bile, kot je zapisala Maja Godina Golija, » za bralce tudi spodbudne in poučne, predstavljale naj bi celotno podobo domovine in v njej živečih ljudstev, bogastvo njihovih kultur. To pa naj bi okrepilo občutek pripadnosti monarhiji.«
Da je namen zbirke spodbuditi večjo pripadnost monarhiji in skupnemu bivanju v njej, je mogoče razbrati tudi iz Rudolfovega uvoda, v katerem je zapisal: » Vsaka nacionalna skupina, ki se po jeziku, šegah in deloma drugačnem zgodovinskem razvoju čuti ločeno od drugih narodnih delov, bo povsem pomirjena z dejstvom, da je njena individualnost našla ustrezno razumevanje in priznanje v znanstveni literaturi monarhije, hkrati pa bo s tem povabljena, da išče svoje duhovno težišče v Avstro-Ogrski.« Cilj je torej bil enakovredno predstaviti vse narode dvojne monarhije in s tem spodbuditi pripadnost kroni.
V nemški izdaji sta prva dva zvezka namenjena pregledu zgodovine v vseh delih monarhije, naslednji pa življenju v takratnih kronskih deželah (Spodnja in Zgornja Avstrija, Tirolska, Solnograško, Štajerska, Koroška, Kranjska, Primorje, Dalmacija, Hrvaška, Ogrska, Češka, Moravska, Šlezija, Galicija, Bukovina, Bosna in Hercegovina ter Slavonija).
Slovenci so obravnavani v okviru petih kronovin v štirih knjigah: Štajerska, Koroška in Kranjska, Primorska in Madžarska. Vsebina je v vseh delih enotno razporejena po poglavjih o značilnostih pokrajine, njeni predzgodovini, zgodovini, narodopisju, glasbi, književnosti, arhitekturi, slikarstvu in kiparstvu, obrti in gospodarskem življenju.
Komentirana izdaja
V zgodovini razvoja slovenske etnologije je bila knjižna zbirka Avstro-ogrska monorhija v besedi in podobi dokaj prezrta, besedila iz nje pa še neprevedena, saj so bila vsa pisana v nemščini. Z letnico 2016 je Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU pri Založbi ZRC SAZU v slovenskem prevodu izdal poglavja, ki govorijo o Slovencih.
Prva knjiga zajema Štajersko, Porabje, Prekmurje in Koroško, v drugi bodo prevedena poglavja o Slovencih na Kranjskem in Primorskem. Knjigo sta uredili Monika Kropej Telban in Ingrid Slavec Gradišnik, zahtevno prevajalsko delo pa je opravila Alenka Novak.
Vendar to ni samo prevod, marveč komentirana izdaja besedil o Slovencih v tej obsežni domoznanski zbirki. Helena Ložar Podlogar je za to knjižno izdajo redigirala svoj prispevek Slovenska ljudska kultura v delu Die österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild, ki je bil objavljen v reviji Traditiones leta 2002, Maja Godina Golija povzema, kako je v delu obravnavana materialna kultura, Monika Kropej Telban pa izlušči v njej obravnavano pripovedno in pesemsko izročilo. Ovrednotijo tudi posamezna besedila in predstavijo njihove pisce.
Vse pa se strinjajo, da je zbirka Avstro-ogrska monarhija v besedi in podobi nespregledljivo delo pri spoznavanju zgodovine etnologije na Slovenskem.
